Franja

reprocher [rəprɔše] verbe transitif očitati; odkloniti (pričo); ne privoščiti, zavidati; oponašati

se reprocher očitati si, pripisovati si krivdo, smatrati se odgovornega za kaj
reprocher les morceaux à quelqu'un šteti komu grižljaje v ustih
reprocher un service à quelqu'un oponašati komu uslugo
reprocher un témoin pour cause de parenté odkloniti pričo zaradi sorodstvenega razmerja

re-prōmittō -ere -mīsī -missum (re in prōmittere)

1. obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati kaj kot nadomestilo za kaj drugega, nasproti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, dati (dajati) protiobljubo (protiobljube): Fr., Veg., Iust., M., repromittam istoc nomine solutam rem futuram Pl., qui conere noctu clanculum rus ire, dotem ne repromittas, vafer Afr. fr., in referenda autem gratia hoc vobis repromitto semperque praestabo Ci., quantum aequius et melius sit dari repromittique si peieres Ci., repromittis tu abhinc triennium Roscio Ci., non mehercule, inquit, tibi repromittere istuc quidem ausim Ci., ad hunc gustum totum librum repromitto Plin. iun., de cognomine intercessit Augustus, eo contentum repromittens, quod se defuncto suscepturus esset Suet., cum quidam privato sumptu emissuros se repromitterent Suet.

2. zopet (znova, ponovno, spet) obljubiti (obljubljati): tunc ultro inopinatus advenerat imperaturum quoque brevi repromittens Suet.

3. sploh obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati: Eccl.

rēptō -āre -āvī -ātum (frequ. k repere)

1. intr. plaziti (se), lesti, laziti: Pl., Gell., Lucr., Plin. idr., silvas inter reptare salubris H. pohajkovati, klatiti se.

2. trans. oblesti kaj; le pt. pf.: ager reptatus (sc. ab angue) Stat., teneroque reptatus amnis Achilli Cl.

répugnance [repünjɑ̃s] féminin odpor, prezir, zaničevanje, stud

avoir de la répugnance čutiti, imeti odpor (à do, za)
avoir une grande répugnance pour le mensonge imeti velik odpor do laži
causer de la répugnance à quelqu'un zbuditi odpor v kom
faire quelque chose avec répugnance z odporom, nerad kaj narediti

re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.

request¹ [rikwést] samostalnik
prošnja, želja, zahteva; povpraševanje (for po)

by request na (splošno) željo (zahtevo, prošnjo)
at your request na vašo prošnjo
request for payment poziv (zahteva) za plačilo
dying request poslednja prošnja (želja)
to be in (great) request biti (zelo) iskan, zaželjen
oil came into request povpraševanje po olju je naraslo
imported goods are much in (are in great) request po uvoženem blagu je veliko povpraševanje
to grant a request ugoditi prošnji
to make request for s.th. zaprositi, prositi za kaj
we have obtained our request naši prošnji je bilo ugodeno, dobili smo, kar smo želeli
request program(me) program (koncert) po želji

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

re-quīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (re in quaerere)

1. (zopet, znova, ponovno, spet) (po)iskati: Pl., Afr. fr., Ter., Col. idr., oculis terram Cu., iuvenem oculis animoque O., Allobrogum legatos S., cervam Gell., libros Ci., Corythum V., portus Velinos V. pluti v … ; occ. preiskati (preiskovati, preiskavati), pregledati (pregledovati, pregledavati): rationes Ci., impendia rei publicae Plin. iun.

2. metaf.
a) nazaj želeti, ne najti, pogrešiti (pogrešati): maiorum prudentiam in aliqua re Ci., subsidia belli Ci. ne imeti, quae nonnumquam requirimus (na Katonu) Ci. čemur prigovarjamo, bono utare, dum adsit, cum absit, ne requiras Ci., oculi consuetudinem fori et pristinum morem iudiciorum requirunt Ci., multos inde requiro O.
b) želeti, zahtevati, potrebovati, treba biti komu česa, potrebno se zdeti komu kaj: illā corona contentus neque amplius requisivit neque … N., non intellego, quid requirat ut sit beatior Ci., ea tempora eloquentiam et virtutem requirebant Ci., in hoc bello virtutes multae requiruntur Ci., ora maritima Pompeium requisivit Ci. je potrebovala.
c) povprašati (povpraševati) po čem, spraševati, poizvedeti (poizvedovati): pande requirenti nomen terrae O.; z obj.: causas requirit V., domum alicuius requirere Ci., vera Lucr., cum modo aliquid de antiquitate ab eo requireret N.; z odvisnim vprašanjem: illud quoque requirit, quā ratione fecerit Ci., nec quotus annus eat, require O., cum requisivisset (ko je bil poizvedel), ubinam esset N.; vprašanec z ex, de ali ab: ea (sc. vis) quae sit ab augure collegā requiro Ci., de te tantum requiram Ci., saepe ex me requiris T.

Opomba: Tudi prvotna obl. requaero: Pl.

rés vrai, véritable, vraiment, en vérité, certes, effectivement, de fait, en réalité

res? vraiment?, est-ce bien vrai?
ali ni res? (n'est-il) pas vrai?, n'est-ce pas (vrai)?
bo že kaj res na tem il doit y avoir du vrai là-dedans
za res vzeti prendre quelqu'un, quelque chose au sérieux
pol za res, pol za šalo mi-figue, mi-raisin

rés verdadero

(je) res? ¿verdad?
je to res? ¿es verdad?
to ni res no es verdad
bo že kaj res na tem algo de verdad habrá en ello
tega res ne razumem la verdad (ali francamente), no lo entiendo

re-scīscō -ere -scīvī, pogosteje -sciī -scītum (-sciturus) (re in scīscere) (zopet) izvedeti, (zopet) poizvedeti (poizvedovati), (zopet) ugotoviti (ugotavljati), (zopet) spozna(va)ti, (zopet) opaziti (opažati), (zopet) priti (prihajati) do česa, (zopet) priti (prihajati) do podatka (novice) o čem, (zopet) odkri(va)ti kaj, (zopet) seznati, (zopet) doznati: Ter., Quadr. idr., nihil opus (sc. est) resciscat Pl., cum id rescierit Ci., patres id occultabant, ne resciscerent Carthagienses L.; z obj.: quod ubi Caesar resciit C.; z odvisnim vprašanjem: cum resciisset, ubinam esset N.; z ACI: Naev., si rescierit eam peperisse Ter.

re-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (re in scrībere)

1. zopet (znova, ponovno, še enkrat) (na)pisati: commentarios Suet., rationes Plin. iun., ex eodem milite novas legiones L. zopet sestaviti, cantus tum fuisse rescriptos vocum sonis Ci. pesmi, uglasbene po zvokih glasov, zvokom glasov primerno uglasbene pesmi.

2. odpisati (odpisovati), pis(me)no odgovoriti (odgovarjati): epistulam Ci., tu quotus esse velis, rescribe H., rescribere alicui ali ad aliquem Ci., rescribere litteris ali ad litteras ali ad epistulam Ci. na pismo, quod promptum rescriptu T. pripravno za odgovor.
a) dati pravni odgovor: Icti.
b) (o vladarjih, cesarjih) izdati (najvišjo) odredbo (odločbo), (najvišji) reskript (odpis): Icti.; od tod subst. pt. pf. rescrīptum -ī, n (najvišji) odpis, ukaz, nalog, odredba, odločba, reskript: Plin. iun., T. idr.

3. (na)pisati kaj proti komu čemu, pis(me)no ovreči, pis(me)no spodbi(ja)ti: alicuius libro Suet., actionibus Suet., rescripta Bruto de Catone Suet. odgovor, protispis Brutu o Katonu.

4. prepisati (prepisovati), odpisati (odpisovati) (postavko v računskih knjigah): illud mihi argentum rursum iube rescribi Ter. daj zopet prepisati name, quod tu numquam rescribere possis H. vrniti, plačati; dvoumno: ad equum rescribere C. = med konjenike vpisati ali med viteze vpisati (= poviteziti) (De bello Gallico 1, 42, 6), reliqua Ci. ep. pripisati v breme.

rescue² [réskju:] prehodni glagol
spustiti na prostost, na svobodo, osvoboditi; rešiti, reševati, obvarovati (from pred)
priti komu na pomoč
pravno protizakonito osvoboditi koga (iz zapora); s silo si prisvojiti

to rescue from the hands of rešiti, iztrgati koga iz rok (kake osebe)
to rescue the market ekonomija podpreti tržišče (trg)
to rescue from oblivion rešiti (kaj) pozabe
to rescue the prey rešiti (zopet odvzeti) plen

résen sérieux, grave

silno resen extrêmement sérieux
resno sérieusement, pour de bon, gravement
resni nameni intentions sérieuses
resen problem un grave problème
v resnem slučaju en cas critique, au cas où cela deviendrait sérieux
biti resno bolan être sérieusement (ali gravement) malade
to ni resno mišljeno c'est pour rire
resno se držati garder son sérieux
resno kaj jemati prendre quelque chose au sérieux
resno govorim je parle sérieusement
ali resno trdite, da? prétendez-vous sérieusement que?
zelo resno mislim je ne plaisante pas du tout

résen serio ; (slovesen) solemne ; (strog) severo, riguroso ; (preteč) grave, crítico

resen tekmec un serio rival
resno bolan gravemente enfermo
bilo je resno mišljeno fue dicho en serio
resno kaj vzeti tomar en serio a/c
ni nič resnega no es nada grave
stvar postaja resna la cosa se pone seria
resno kaj reči decir en serio a/c

re-serō¹ -āre -āvī -ātum (re in serāre)

1. odriniti (odrivati) zapah, odpahniti (odpahovati) zasun = odpreti (odpirati): Sil., Col. idr., fores, ianuam O., carcerem O., portas hosti O., limina V., claustrum forti malleo perculsum Amm.

2. metaf.
a) odpreti (odpirati) = narediti (delati) kaj dostopno: Italiam exteris gentibus Ci., rem familiarem Ci., aures L., Italiam T., quod forum, quae templa reserata! Plin. iun.
b) odpreti (odpirati): pectus O., ulceris os Col., suppuratio melius igneā laminā quam frigido ferramento reseratur Col., reserare obsaepta diutinā servitute ora Plin. iun.
c) odkri(va)ti, razode(va)ti, naznaniti (naznanjati), razkri(va)ti, objaviti (objavljati): augustae oracula mentis O., futura Sil., commissa Petr. poet., secreta Val. Max.
d) odpreti (odpirati), otvoriti (otvarjati) = zače(nja)ti: annum O., fastos Plin. iun. z začetkom leta nastopiti konzulat.
e) odpreti (odpirati) = svetliti, (p)osvetliti, osvetljevati, vedriti, (ra)zvedriti, pass. (ra)zvedriti se, vedriti se: rursus placatis omnibus amoena laetitia mundi reseratur Ap., clausum diem Boet., Olympum Aus. (o Fojbu), reseratā caeli temperie Amm.

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

rèserver [rezɛrve] verbe transitif pridržati, (pri)hraniti, dati na stran; rezervirati (prostor, sedež); obdržati zase (mnenje); odgoditi (odločitev)

se rèserver pridržati si, hraniti zase, rezervirati si; hraniti se (pour le dîner za večerjo)
rèserver ses places dans le train rezervirati si mesta v vlaku
rèserver une table au restaurant, une chambre dans un hôtel rezervirati mizo v restavraciji, sobo v hotelu
rèserver le meilleur pour la fin prihraniti najboljše za konec
on lui a réservé un accueil chaleureux priredili so mu topel sprejem
il lui était réservé de mourir jeune usojeno mu je bilo, da je umrl mlad
se rèserver pour une meilleure occasion čakati na boljšo priložnost
il vaut mieux se rèserver bolje je počakati
personne ne sait ce que l'avenir lui réserve nihče ne ve, kaj mu je namenila bodočnost

resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
umakniti se (from iz, od)

to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
to resign oneself to rest predati se počitku
to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
to resign a right odreči se (neki) pravici
to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo

re-sipīo -ere (re in sapere)

1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.

2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus.