Franja

Zadetki iskanja

  • zavi|ti1 (-jem) zavijati (narediti paket) verpacken, einwickeln, einpacken; v kaj: einwickeln in, hüllen in, umhüllen mit, packen in, einrollen in
    zaviti do nosu vermummen
    zaviti v vato figurativno in Watte packen
    zaviti se sich einwickeln, sich vermummen
    zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen
  • zavléči (-vléčem)

    A) perf. ➞ vleči

    1. tirare; trascinare:
    zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

    2. ekst. portare:
    zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

    3. protrarre, prolungare:
    zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

    4. strascicare (un suono)

    5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

    B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi:
    medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

    2. protrarsi, prolungarsi:
    dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

    3. coprirsi:
    nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole
  • zavrnitev pričanja ženski spol pravo die Zeugnisverweigerung
    pravica do zavrnitve pričanja das Zeugnisverweigerungsrecht
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zbíčati (-am) perf. frustare, fustigare:
    zbičati do krvi frustare a sangue
  • zdaj1

    1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

    2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
    včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

    3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

    4.
    od zdaj (poslej) von hier an/ab
    za zdaj (zazdaj) einstweilen
    |
    ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
    naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
    zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
    zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
    zdaj pa imaš da hast du den Salat
    zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
    zdaj šele (zanalašč) nun erst recht
  • zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

    zdáj, zdájle! šport time!
    prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
    zdáj, zdájle ali nikoli now or never
    zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
    zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
    takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
    do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
    od zdáj, zdájle from now on, from this time on
    od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
    kaj zdáj, zdájle! well then?
    za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
    kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
    kako zdáj, zdájle? how now?
    šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
    sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)
  • zdáj ahora; al presente; actualmente

    do zdaj hasta ahora
    za zdaj por ahora, por el momento
    od zdaj, že zdaj desde ahora, de ahora
    od zdaj naprej desde ahora en adelante
  • zdàj maintenant, à présent

    do zdaj jusqu'à maintenant (ali à présent), jusqu'ici
    od zdaj naprej à partir de maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
    že zdaj dès maintenant, dès à présent
    za zdaj pour le moment (ali l'instant)
    zdaj … zdaj … tantôt … tantôt…
    zdaj pa zdaj de temps en temps, de temps à autre
    zdaj tu, zdaj tam par-ci, par-là, çà et là, ici et là
  • zdàj prisl., тепе́р присл.
    • do zdàj дотепе́р
    • od zdàj відни́ні, відтепе́р
  • zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

    zdi se mi it seems to me
    zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
    to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
    naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
    tako se zdi (tako je videti) so it seems
    kot se vse zdi as it seems, to all appearances
    kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
    zdi se, da bo deževalo it looks like rain
    zdi se mi znan I think I know him
    zdi se, da je bolan he seems to be ill
    zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
    ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
    meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
    kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
    zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
    zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
    zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
    zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
    ta vest se zdi resnična this news rings true
  • zdíh (-a) m sospiro:
    ostati zvest do zadnjega zdiha restare fedele fino all'ultimo (respiro)
  • zdrávje (-a) n salute:
    paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
    ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
    uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
    pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
    piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
    na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
    rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
    industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
    dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • zéhanje yawn, yawning

    z zéhanjem je rekel lahko noč he yawned good night
    spraviti koga do zéhanja (figurativno) to make someone yawn
    udušiti zéhanje to stifle a yawn
  • Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
    an: es ist an der Zeit čas je;
    auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
    für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
    mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
    seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
    von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
    vor: vor der Zeit predčasno;
    zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri
  • zélnik (-a) m cavolaia:
    pren. to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    hiperb. imeti asfalt skoraj do vsakega zelnika sono asfaltati persino i sentieri tra i campi
    pren. hoditi komu v zelnik circuire la ragazza, la moglie di qcn.
  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico
  • zemlj|a2 [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
    gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
    globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
    obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
    plast zemlje die Bodenschicht
    prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
    pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
    vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
    vidljivost zemlje die Bodensicht
    obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
    letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
    potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
    na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
    letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
    letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
    na zemljo auf die Erde, auf den Boden
    pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
    vezan/navezan na zemljo erdgebunden
    pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
    v zemljo in die Erde, in den Erdboden
    vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
    figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
    zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
    vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
    letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
    voditi z zemlje letalstvo lotsen
    figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • zest1 [zest] samostalnik
    začimba, začimben dodatek; dišava, pikantnost; prijeten okus, slast, užitek
    figurativno draž veselje, strast, vnema, interes; olupek, košček oranže ali citrone, sok iz teh koščkov

    zest for gambling igralska strast
    zest for living veselje do življenja
    to add (to give) zest to začiniti, napraviti mikavno ali interesantno
    danger adds zest to the sport nevarnost dodaja športu mikavnost (užitek)
    to do s.th. with zest z užitkom nekaj napraviti