Franja

dŕsati (-am)

A) imperf. strusciare, strisciare:
drsati s komolcem po mizi strusciare coi gomiti sul tavolo

2. (drsaje hoditi) strisciare, andare strisciando

3. šport. pattinare

B) dŕsati se (-am se) imperf. refl. slittare; scivolare; pattinare

drséti (-ím)

A) imperf.

1. scivolare

2. (teči, polzeti) correre:
po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso

3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami

4. pren.
drseti v propad andare in rovina
drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando

B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola

drug¹ [drʌg] samostalnik
droga, zdravilo, strup, mamilo, surovina za zdravila; blago, ki ne gre v denar

drug addict (ali taker, fiend) narkoman
drug addiction narkomanija
a drug in the market blago, ki ne gre v denar, po katerem ni povpraševanja

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drúgi le second, le deuxième

drugi po starosti cadet moški spol, puîné moški spol
drugega januarja le deux janvier
Henrik drugi Henri deux
vsak drugi dan tous les deux jours

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

družabno omrežje stalna zveza
(spletna aplikacija) ▸ közösségi hálózat, közösségi hálóČe lahko sodimo po objavah na družabnih omrežjih, oba obožujeta hribe. ▸ A közösségi hálón közzétett posztjaikból ítélve mindketten imádják a hegyeket.
Ponosna bodoča mama je veselo novico delila preko družabnega omrežja Twitter. ▸ A büszke kismama az örömhírt a Twitter közösségi hálózaton osztotta meg.
Sopomenke: družbeno omrežje

drúžba (-e) f

1. società; collettività:
družina je osnovna celica družbe la famiglia è cellula basilare della società
kapitalistična, razredna družba società capitalista, classista
patriarhalna, rodovno-plemenska družba società patriarcale, tribale
potrošniška družba società dei consumi

2. compagnia, sodalizio, brigata

3. ekon. società, compagnia:
filmska družba società cinematografica
letalska družba compagnia aerea
petrolejska družba società petrolifera
trgovska družba società commerciale
zavarovalna družba compagnia di assicurazioni
delniška, akomanditna družba società per azioni, società in accomandita

4. zal., rel.
Mohorjeva družba Società di S. Ermagora
Marijina družba (Congregazione delle) Figlie di Maria
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

družin|a ženski spol (-e …)

1. die Familie, -familie (mala Kleinfamilie, ožja Kernfamilie, velika Großfamilie; delavska Arbeiterfamilie, kmečka Bauernfamilie, oficirska Offiziersfamilie, patricijska Patrizierfamilie, umetniška Künstlerfamilie; besedna Wortfamilie, jezikovna Sprachfamilie, glasbil Instrumentenfamilie)
problematična družina/družina v stiski die Problemfamilie
religija Sveta družina die Heilige Familie
|
… družine Familien-
jedro družine der Familienkern
načrtovanje družine die Familienplanung
oblika družine die Familienform
poglavar družine das Familienoberhaupt
potrebe družine der Familienbedarf
preživljanje družine der Familienunterhalt
sociologija družine die Familiensoziologie
struktura družine die Familienstruktur
|
dogodek v družini das Familienereignis
biti v družini bolezen, nadarjenost: in der Familie liegen
za družino/družine familien-, Familien-
neugoden za družine familienfeindlich
primeren za družine familiengerecht
ugoden za družine familienfreundlich
ministrstvo za družino das Familienministerium
po družinah familienweise
|
preživljati družino der Brotverdiener sein

2.
živalstvo, zoologija čebelja družina das Bienenvolk, das Volk; lovstvo der Sprung
družina gob rastlinstvo, botanika der Stock

3.
igralska družina die Truppe
lovska družina der Jägerverein
strelska družina der Schützenverein, die Schützengilde

4. zgodovina (služinčad) das Gesinde; (vojno spremstvo) die Gefolgschaft

dȑvorēd m drevored: uputio se gradskim -om napotil se je skozi mestni drevored, po mestnem drevoredu

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držati koga na špagi frazem
neformalno (imeti koga pod nadzorom) ▸ pórázon tart, kordában tart
Zakonodaja takšne medije omejuje, da ne morejo oddajati komercialnih programov, po drugi strani pa jih ministrstvo drži na špagi z omejevanjem sredstev. ▸ A törvényhozás ezeket a médiumokat korlátozza, hogy ne tudjanak kereskedelmi programokat sugározni, másrészt pedig a finanszírozás korlátozásával a minisztérium is pórázon tartja őket.
Sopomenke: imeti koga na špagi

držav|a ženski spol (-e …)

1. pravo, geografija, der Staat; das Staatswesen; -staat (antante Ententestaat, avtoritarna Obrigkeitsstaat, balkanska Balkanstaat, blaginje Wohlfahrtsstaat, cerkvena Kirchenstaat, delavsko kmečka Arbeiter-und-Bauern-Staat, enotna Einheitsstaat, industrijska Industriestaat, južna Südstaat, kontinentalna Binnenstaat, kulturna Kulturstaat, ljudska Volksstaat, marionetna Marionettenstaat, mestna Stadtstaat, mnogonacionalna Vielvölkerstaat, nacionalna Nationalstaat, naslednica Nachfolgerstaat, Sukzessionsstaat, obmorska Küstenstaat, operetna Operettenstaat, otoška Inselland, Inselstaat, policijska Polizeistaat, pomorska Seestaat, posamezna Einzelstaat, pravna Rechtsstaat, razredna Klassenstaat, satelitska Satellitenstaat, severna Nordstaat, socialna Sozialstaat, Leistungsstaat, stanovska Ständestaat, totalne kontrole Überwachungsstaat, ustavna Verfassungsstaat, vazalska Vasallenstaat, večnacionalna Nationalitätenstaat, Mehrvölkerstaat, velika Großstaat, zvezna Bundesstaat)

2. v starem veku večinoma: das Reich
rimska država das Römerreich
staroegiptovska država das Pharaonenreich
stara država das alte Reich

3. v mednarodnih odnosih, organizacijah, pri trgovanju: der Staat, das Land, -staat, -land (ki pošilja - veleposlanika ipd. Entsendeland, Sendestaat, ki sprejema Empfangsstaat, članica Mitgliedstaat, članica NATO Natoland, dolžnica Schuldnerstaat, podpisnica Unterzeichnerstaat, Signatarstaat, pogodbenica Vertragsstaat, skrbnica Mandatarstaat, sosednja Nachbarland, Nachbarstaat, Anrainerstaat, sovražna Feindstaat, tamponska Pufferstaat, tranzitna Transitland, udeleženka Teilnehmerstaat, vzhodnega bloka Ostblockstaat; pri trgovanju v katero je namenjeno blago Bestimmungsland, izvora/porekla Ursprungsland, izvoznica Exportland, izvoznica surovin Rohstoffland)
matična država das Mutterland, der Mutterstaat
tuja država ein fremder Staat
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat

4. (velesila) die Macht, -macht (zaščitnica Schutzmacht, zaveznica Hilfsmacht, zmagovalka Siegermacht)

5. pri financiranju: öffentliche Hand, der Staat; kot javne finance: der Fiskus

6.
figurativno mati država Vater Staat

7. živalstvo, zoologija der Staat
država žuželk der Insektenstaat
termitska država der Termitenstaat
|
blokada države die Landessperre
šef države das Staatsoberhaupt
filozofija države die Staatsphilosophie
krmilo države das Staatsruder
naloga države die Staatsaufgabe
notranjost države das Inland
oblika države die Staatsform
obramba države die Landesverteidigung
ogrožanje varnosti države die Staatsgefährdung
ozemlje države das Staatsgebiet
pojmovanje države die Staatsauffassung
predsednik države der Staatspräsident
sociologija države die Staatssoziologie
sovražnik države der Staatsfeind
teorija države die Staatslehre, die Staatstheorie
ureditev države die Staatsordnung
ustanovitev države die Staatsgründung
vodstvo države die Staatsführung, die Staatsleitung
zaščita države der Staatsschutz
ločitev države in cerkve die Trennung von Kirche und Staat
s strani države staatlicherseits
nevaren državi staatsgefährlich
zapustiti državo ausreisen
ki ogroža državo staatsgefährdend
|
izgnati iz države des Landes verweisen
po vsej državi landesweit
v državi im Staat
država v državi Staat im Staat
prepoved bivanja v državi das Landesverbot
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
države množina:
države Beneluksa Beneluxstaaten množina
Združene države die Vereinigten Staaten
skupnost držav die Staatengemeinschaft
Skupnost neodvisnih držav Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)
zveza držav die Konföderation, die Staatenverbindung, der Staatenbund
nota več državam die Zirkularnote

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

dúcat docena f

ducat jajc una docena de huevos
na ducate a docenas
po ducatih por docenas
na ducat cenejše fam a trece por docena (= 13 za ducat)
ducatni (povprečni) ljudje personas f pl adocenadas (ali mediocres)

ducēnārius 3 (ducēnī) dvesto vsebujoč: pondus Plin. 200 funtov, iudex Suet. sodnik, izvoljen izmed državljanov, ki so imeli po 200000 sestercijev premoženja, procurator Suet., Cypr. prokurator (= višji upravnik cesarskih dohodkov), ki je imel 200000 sestercijev dohodka ali plače; v pl. samo ducenarii: Cod. I. — Subst.
a) ducēnārius -iī, m stotnik 200 vojakov ali dveh stotnij (centurij): Veg.
b) ducēnāria -ae, f dostojanstvo prokuratorja s plačo 200000 sestercijev: Ap., ali sploh dostojanstvo takega cesarskega uradnika: pozni Icti.

due¹ [dju:] pridevnik
plačljiv, zapadel; dolžan; primeren, predpisan, pravšen; pravočasen; pristojen; pričakovan; dospel; povzročen, pripisljiv; dolgovan

in due time (ali course) pravočasno
to be due prispeti (po voznem redu)
upon due consideration po zrelem premisleku
due to zaradi
trgovina to become (ali fall) due zapasti (menica)
after due consideration po zrelem premisleku