Franja

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

fastīgō -āre -āvī -ātum (fastigium) napraviti, da se kaj poševno ali šilasto vzdiguje (vzpenja), od tod

I. kaj navzgor zožiti, zašiliti: Sil.; nav. refl. se fastigare ali med. fastigari poševno se dvigati, šilasto se končevati, biti šilast (koničast): Africa se molliter fastigat Mel., folia … in exilitatem fastigantur Plin. Sicer skoraj le pt. pf. fastīgātus 3, adv. -ē

1. ki se poševno dviga, poševno vzpenjajoč se, položen, strm: testudo fastigata L., collis est in modum metae in acutum cacumen … fastigatus L., eaedem (stellae) breviores et in mucronem fastigatae Plin.

2. navzdol poševen, položen, nagnjen, kot adv. poševno: collis leniter fastigatus C., signa … non directe ad perpendiculum sed fastigate … defixerat C. —

II. pren.

1. povišati: statum celsitudinis aliquā re Sid. Od tod adj. pt. pf. fastigātus 3 vzvišen, visok: duo fastigatissimi consules Sid. prevzvišena, felicitas fastigatissima Sid. na vrhuncu stoječa.

2. z naglasnim znamenjem opremiti: M. — Soobl. fastīgiō -āre: M., Isid. (tudi pri Plin. najdemo (po nekaterih verzijah) dvakrat to obl.).

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

father¹ [fá:ðə] samostalnik
oče; prednik; pater, duhovnik; starešina; utemeljitelj; senator

fathers predniki, mestni očetje
adoptive father očim, krušni oče
to be gathered to one's fathers zapustiti ta svet, umreti
Father of lies vrag, hudič
like father like son jabolko ne pade daleč od drevesa
the wish is father to the thought kar želimo, da bi bilo res, najraje verjamemo
from father to son iz roda v rod
Father Christmas dedek Mraz
Father of Waters reka Mississippi

fatica f

1. trud, napor:
uomo di fatica težak
abito di, da fatica delovna obleka
buttar via la fatica zaman se truditi
procedere a fatica trudoma, s težavo napredovati

2. delo:
vive con il frutto delle sue fatiche živi od sadov svojega dela
le fatiche di Ercole mitol. Herkulova dela

fatigue [fatig] féminin utrujenost, medlost; štrapac, trud, naporno delo, napor

se crever, se tuer de fatigue zgarati se
être accablé, assommé, brisé, (familier) claqué, mort de fatigue biti do smrti utrujen, popolnoma izčrpan
épargner à quelqu'un une fatigue prihraniti komu naporno ali mučno delo (= prizanesti mu s tem)
tomber de fatigue zrušiti se od utrujenosti
cheval quelqu'un de fatigue konj za težka dela
vêtements masculin pluriel de fatigue delovna obleka

*fatis -is, f (prim. fatīgō, fatīscō) utrujenost; le acc. fatim dovolj, do sitega: Serv. Od tod adv. adfatim ali affatim (gl. to besedo).

Fātuus -ī, m (fārī) Fátuus = Vedež(evalec), Prerok, drugo ime preroškega gozdnega in poljskega boga Favna (Faunus); njegova hči ali žena Fātua -ae, f Fatua = Vedeževalka, Prerokinja: Varr., Iust., Lact., Arn., Serv. Soobl. Fātuclus (vulg.. Fātuēlus) -ī, m Fatukel (Fatuel): Serv. Od Fatua in Fatue izvirajo Fātuī (Fatui) in Fātuae (Fatue), vedežna poljska božanstva: M. Za Picence so bili Fatui duhovi, ki so ženskam povzročali moro: Plin.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

faustus 3, adv. -ē (iz *fauestas: favor) ugoden, ki napoveduje srečo, osrečujoč, srečen, razveseljiv, blažen, koristen: quia id faustum putamus Ci., o nox illa fausta huic urbi! Ci., ut eis … ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., f. annus O., faustum carmen O., i pede fausto H., f. omen L., Suet., fausto committitur omine sermo O., f. dies Ter., f. tempus Lucr., f. acclamationes Suet. Pomni zlasti stalno besedilo z aliteracijo: quod bonum, faustum, felix fortunatumque sit! Ci. naj bo to dobro, ugodno, srečno in uspešno = Bog daj srečo in blagoslov! Od tod occ. Faustus -ī, m Fávst, vzdevek L. Kornelija Sule, sina diktatorja Sule. Bojeval se je l. 63 pod Pompejem pred Jeruzalemom, bil l. 54 kvestor, boril se je pri Farzalu proti Cezarju; po bitki pri Tapsu so ga Cezarjevi ujeli in ubili: Ci., C. Njegova sestra Fausta je bila v drugo omožena s T. Anijem Milonom Ci. ep. Od tod adj. Faustīnus 3 Favstov: Varr.

Faventia -ae, f Favéncija,

1. mesto v Hispaniji: Plin.

2. mesto v Umbriji: Varr., Vell., Sil. Od tod adj. Faventīnus 3 favencijski: Plin., ager Varr., Col.; subst. Faventīnī -ōrum, m Faventini, prebivalci Favencije: Plin., Mart.

favor moški spol naklonjenost, pomoč, usluga, ljubeznivost, laskanje; adutna barva

billete de favor brezplačna vstopnica
acoger con favor ugodno sprejeti
corresponder a un favor vrniti uslugo
estar a favor de alg. zavzeti se za koga
estar en favor uživati naklonjenost
estar en favor con alg. velik vpliv imeti na koga
¡es favor (que me hace V.)! laskate se mi! zelo ljubeznivo od Vas!
haga (hágame) V. el favor de un tenedor bodite tako ljubeznivi in podajte mi vilice
le pido a V. un favor prosim Vas za neko uslugo
a favor de v korist, v prid; s pomočjo; oziraje se na
en mi (a mi) favor v mojo korist
tener a su favor a alg. lahko računati na pomoč koga
por favor iz ljubeznivosti, iz usmiljenja
¡por favor! prosim!
dígame por favor povejte mi, prosim
se lo pido por favor vljudno Vas prosim za to
¡favor! na pomoč!
¡favor a la justicia! v imenu pravice!

favorecida ženski spol

su favorecida de... Vaše cenjeno pismo od ...

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

fec inter.

1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!

2. (izraža naglo kretnjo) zac:
če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac

fecha ženski spol datum; dan

fecha del sello postal, fecha del matasellos datum poštnega pečata
a fecha fija na določeni dan
a esta fecha tedaj, takrat
a corta fecha s kratko zapadno (plačilno) dobo
a partir de esta fecha od današnjega datuma naprej
hasta la fecha doslej, do danes
adelantar la fecha antidatirati
hace ya fecha dolgo časa je že tega
pasada esta fecha po tem terminu
poner la fecha datirati
eso es de larga fecha dolgo časa je že od takrat
esta carta ha tardado tres fechas to pismo je prispelo šele tretji dan

federn

1. vzmetiti; imeti vzmetne lastnosti

2. Vogel, Kissen: puščati perje; X federt perje leti iz/od X

3. als Strafe: teeren und federn povaljati v katranu in perju

fegato m

1. anat. jetra:
soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

2. jetra, jetrca:
fegato alla veneziana jetra po beneško
olio di fegato di merluzzo ribje olje

3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
uomo di fegato pogumen človek
aver fegato biti pogumen

fēmina -ae, f (gl. fēlō) pravzaprav = „doječa“, od tod

1. žena, ženska (glede na spol; mulier je (omožena ali neomožena) ženska glede na doletnost): et marīs deos et feminas esse dicitis Ci., feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., feminae puerique L.; z apozitivnim subst.: femina turba Pr. ženska tolpa, tolpa žensk, f. Ligus T. ligurska ženska, Ligurka; kolekt.: de femineo reparata est femina iactu O. ženski spol; kot psovka nemožatemu možu = baba: Cu., Iust.

2. (o živalih) samica: lupus f. Enn. volkulja, canis f. Pl., Varr., Iust. psica, anguis f. Ci., porcus f. Ci. svinja, bestiae aliae mares, aliae feminae sunt Ci., femina iuncta suo tauro O. krava, sequitur sua femina cervum O. košuta, piscis f. Plin.

3. ženska rastlina ali ženski dragulj: Plin.

4. pren.
a) gram. ženski spol: Q.
b) arhit. cardo f. blazinica, šiška, kozica: Vitr.