Franja

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

páv zoologija paon moški spol

pav vozi kočijo le paon fait la roue
košatiti se, šopiriti se kot pav se rengorger comme un paon, se pavaner, fanfaronner, faire la roue
krasiti se s pavjim perjem (figurativno) se parer des plumes du paon

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

pavillon [pavijɔ̃] masculin

1. paviljon; hišica, vrtna hišica; prekrita terasa; histoire šotor

2. marine zastava; mornarica (neke dežele)

3. odmevnik, (pri pihalih)

pavillon de chasse lovski paviljon, lovska koča
pavillon amiral admiralska zastava
pavillon national državna zastava
pavillon de l'oreille (anatomie) uhelj
pavillon de signaux signalna zastava
pavillon de quarantaine zastava, ki oznanja nalezljivo bolezen na ladji
pavillon de guerre bojna zastava (na ladji)
amener (le) pavillon vdati se
baisser pavillon devant quelqu'un (familier) ukloniti se komu, kapitulirati pred kom
battre le pavillon yougoslave pluti pod jugoslovansko zastavo
naviguer sous pavillon étranger pluti pod tujo zastavo
pavillon noir, pavillon à tête de mort piratska zastava

pavlíha guignol moški spol , arlequin moški spol , baladin moški spol , polichinelle moški spol , paillasse moški spol , clown moški spol , bouffon moški spol , pitre moški spol , farceur moški spol

igrati pavliho faire le guignol (ali le pitre, le clown)

pavois [pavwa] masculin, histoire (dolg) ščit; zastava (na ladji)

élever, hisser sur le pavois (figuré) dvigniti do visoke časti, povzdigovati v nebo, slaviti
hisser le grand pavois (marine) (slavnostno) izobesiti vse zastave na ladji

pavone m (f -na, -nessa)

1. zool. pav (Pavo cristatus):
fare il pavone pren. košatiti se, šopiriti se
farsi bello con le penne del pavone pren. šopiriti se s tujim perjem

2. pren. bahač

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

paysan, ne [pejzɑ̃, an] adjectif kmečki, deželski; masculin, féminin kmet, -ica, deželan, -nka; péjoratif kmetavzar

à la paysanne po kmečko
révolte féminin de paysans kmečki punt
le paysan du Danube človek, ki škandalizira zaradi svoje brutalne odkritosti

pázduha aisselle ženski spol , région ženski spol axillaire

nesti kaj pod pazduho porter quelque chose sous le bras
peljati, voditi koga pod pazduho donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
pod pazduho se držati aller bras dessus bras dessous
izpod pazduhe jemati (improvizirati) improviser

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pēcora f

1. zool. ovca (Ovis aries)

2. pren.
pecora bianca srečnež, privilegiranec
pecora nera črna ovca
conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

3. pren. ovca; pohlevnež:
non fare la pecora! ne bodi šleva!
PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk

péč (sobna) poêle moški spol ; (kuhinjska) cuisinière ženski spol , fourneau moški spol (de cuisine) ; (krušna, tovarniška) four moški spol

peč na elektriko, na mazut, na plin, na premog four électrique, à mazout, à gaz, à charbon
peč za sežiganje (krematorij) four crématoire
keramična peč four céramique
kopalna peč chauffe-bain moški spol
kovaška peč fourneau à foyer, foyer moški spol de forge
lončena peč poêle de faïence (ali en briques glacées)
Martinova peč four Martin
obločna peč four à arc électrique
plinska peč fourneau à gaz, cuisinière à gaz, réchaud-four à gaz
razbeljena peč fournaise ženski spol
talilna peč four de fusion
dati, potisniti, vsaditi v peč mettre au (ali dans le) four
nalagati peč charger (ali alimenter) le four

pečát sceau moški spol , cachet moški spol , estampille ženski spol ; (poštni) timbre moški spol ; (sodnijski) scellé moški spol ; figurativno empreinte ženski spol , marque ženski spol

pečat sramote (figurativno) flétrissure ženski spol, stigmate moški spol
državni pečat sceau de l'État
poštni pečat (žig) cachet (d'oblitération) de la poste, timbre de la poste
pritisniti pečat na akt sceller un acte
pritisniti pečat na kaj apposer (ali mettre) le sceau sur quelque chose, sceller quelque chose
pritisniti svoj pečat na kaj (figurativno) marquer de son empreinte
sneti, odstraniti pečate lever les scellés
zlomiti pečat (odpečatiti) briser le sceau
čuvar državnega pečata (v Franciji) Garde moški spol des Sceaux
pod pečatom molčečnosti (tajnosti) sous le sceau du secret

pêči (pêčem)

A) imperf.

1. cuocere, arrostire; friggere:
peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
peči meso arrostire la carne
peči na ražnju arrostire allo spiedo
peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

2. scottare, bruciare, abbrustolire

3. bruciare, ardere, pizzicare:
kopriva peče l'ortica brucia
oči me pečejo mi bruciano gli occhi
zgaga me peče ho bruciore di stomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

1. arrostire, stare al sole

2. gastr. cuocere;
pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno

pedārius 3 (pēs) k nogi sodeč, nožen; metaf. pedāriī senātōrēs senatorji nižjega ranga (druge vrste), ki še niso opravljali nobene kurulske službe in niso smeli javno in samostojno izraziti svojega mnenja, ampak so le pritrjevali drugim: Varr. ap. Gell., T.; enako subst. pedāriī -ōrum, m: Ci. ep.; v sg.: pedārius senator Fest., pedarii sententia Lab. ap. Gell.

pedata f

1. stopinja:
seguire le pedate di qcn. pren. iti po stopinjah nekoga

2. brca:
prendere qcn. a pedate koga obrcati

3. vodoravna ploskev (pri stopnici)

pedigree [pedigri] masculin (pasji, konjski) rodovnik

établir le pedigree sestaviti rodovnik

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed