Franja

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

4. novce prekovati: monetam Tert.

5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.

re-periō -īre, repperī (nam. *re-p(e)-perī), redko reperī, repertum (re in parere)

1. (s poudarjenim pomenom predpone re) zopet (ponovno, znova, spet) spraviti (spravljati) na dan, najti (najdevati, nahajati), odkri(va)ti: Pl., O., H., Iust. idr., parentes suos Ter., repertae sunt tabulae C., quod cuique rimanti repertum V., oratio post mortem eius reperta est N. je prišel na dan, mortui sunt reperti Ci.

2. metaf. (z zabrisanim pomenom predpone re)
a) najti, izslediti, zaslediti, izvedeti, poizvedeti, odkriti, ugotoviti, dognati, (u)videti, zaznati: causas duas Ci., verum Ter., nihil percontationibus reperire C. izvedeti, repertus est numerus C. naštelo se je; z dvojnim acc.: Vell., aliquem fidelem reperire amatorem Pl.; v pass. z dvojnim nom. izkazati (izkazovati) se, (po)kazati se, videti: Stoici … inopes reperiantur Ci., Camisares manu fortis et bello strenuus erat repertus N., improbissimus reperiabare Ci. kazalo je, da … ; z ACI (v zgodovini, slovstvu) najti (nahajati, najdevati) poročano (sporočeno, poročilo) o čem: sic apud Athenienses fuisse reperio N., quem Tarentum venisse … reperio L.; v pass. z NCI: in eas Italiae partes Pythagoras venisse reperitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: neque reperire poterat, quanta esset C., quibus (sc. armis) quemadmodum salutariter uterentur, non reperiebam Ci.
b) najti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti (si), doseči (dosegati): reperire rem et gloriam Ter., sibi salutem C., nomen Pl., Ci.
c) kaj novega iznajti (iznajdevati), izmisliti (izmišljati, izmišljevati), izumiti (izumljati, izumevati), odkri(va)ti: aliquid callidi consilii Pl., causam Ter., litterae posteritatis causā repertae sunt Ci., celeriter, quae opus erant, reperiebat N., dolos V., disciplinam C., viam, quā … Ci.; z inf.: Plin. Subst. pt. pf. repertum -ī, n iznajdba, izum: Lucr.

Opomba: Star. obl.: fut. I. reperibit Caecil. fr., reperibitur Pomp. fr., Pl.; inf. reperirier Pl., Lucr.

repetītiō -ōnis, f (repetere)

1. zahteva(nje) po vrnitvi (da se kaj vrne), zahteva vrnitve: Icti., Ap., repetitionem habere Icti. imeti pravico zahtevati (kaj) nazaj.

2. ponovitev, ponavljanje: eiusdem verbi crebra repetitio Ci., repetitio brevis rerum Q.; occ. kot ret. figura
a) = gr. ἀναφορά, ἐπαναφορά, ἐπιβολή ponavljanje iste besede na začetku več zaporednih stavkov in stavčnih členov, anáfora: Corn.
b) = gr. ἐπανάληψις enkratna ponovitev istega pojma ali misli, repetícija, epanalépsa: M.

3. vzvratno štetje, računanje nazaj, datiranje nazaj: Paul.

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

re-pigrō -āre (-āvī) -ātum (re in pigrāre) narediti (delati) koga lenega (kaj leno), poleniti, zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), zadržati (zadrževati, zadržavati), ustaviti (ustavljati): bestiarum repignatur impetus Ap., repigrato fetu Ap., Cyllenius fotibus repigratus M.; komp. pt. pf. repigratior M.

re-plaudō -ere (re in plaudere) biti, tolči, udarjati ob kaj, da odmeva: dextrā saeviente frontem Ap., quadrupedi cursu solum Ap.

réplique [replik] féminin kratek, živahen odgovor; ugovor; (umetnost) reprodukcija, kopija, originalu podobno delo; dvojnik

une vivante réplique de son frère živa kopija svojega brata
argument masculin sans réplique odločilen argument
pas de réplique! nobenega ugovora!
il n'y a pas de réplique à cela temu se ne da ugovarjati
être sans réplique biti nesporen
il existe plusieurs répliques de ce tableau je več kopij, reprodukcij te slike
obéir sans réplique ubogati brez ugovora
avoir la réplique facile biti odrezav
prouver quelque chose sans réplique nespodbitno kaj dokazati

reply² [riplái] prehodni glagol & neprehodni glagol
odgovoriti (for v imenu kake osebe)
odgovoriti, odvrniti (to na kaj)
figurativno odgovoriti (by s čim)

to reply in the affirmative pritrdilno (pozitivno) odgovoriti
to reply to a signal odgovoriti na znak, na signal

répondant, e [repɔ̃dɑ̃, t] masculin, féminin porok, -inja; vieilli branilec disertacije; respondent

être le répondant de quelque chose biti porok za kaj
avoir du répondant (familier) imeti denar (za seboj kot poroštvo)

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

re-pōscō¹ -ere (re in pōscere)

1. zopet (znova, ponovno, spet) nazaj zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) terjati, izprositi si: Ter., eandem (sc. pallam) Pl., Helenam, arma O., debitum Suet., aequales propensioresque ad bene merendum quam ad reposcendum Ci.; z dvojnim acc. (od koga kaj zahtevati, terjati od koga kaj, terjati koga za kaj): aliquem virginem Pl., Verrem simulacrum Dianae Ci., Parthos signa V.; z oziralnim stavkom: reposcere, quae deposueris Q.

2. (kot svojo pravico) (po)terjati, zahtevati: reposcere ab aliquo rationem Ci., C., L. zahtevati od koga odgovor, (po)klicati koga na odgovor (odgovornost), poenas Cat. kaznovati, vicem Mart. povračilo, foedus reposcere flammis V. izvršitev dogovora, regem ad supplicium V., natos illi ad poenas reposcent V. da se kaznujejo (namesto mene); toda: pio si poenas ore reposco V. če zahtevam maščevanje; pass. reposcor z acc. rei: cum rationem facti reposcerentur Q. ko so od njih zahtevali odgovor, ko so jih klicali na odgovor (odgovornost), cuius (sc. libelli) pretium reposceris Plin. iun.

repositiō -ōnis, f (repōnere)

1. shranitev, (na)kopičenje, delanje zalog(e): feni, ligni, cannarum repositiones Pall., illius cineris Aug.

2. kraj, kjer se kaj shranjuje, skladišče, skedenj, gumno: congregabit triticum in repositionem Hier. (Itala).

reprehēnsor -ōris, m (reprehendere) grajalec, grajač, spodbijalec; abs.: genus reprehensorum Ci.; id factum … reprehensore caruit Val. Max.; z objektnim gen.: delicti fies idem reprehensor et auctor O.; occ. grajač, ki hoče kaj popraviti, izboljšati, popravljalec (popravljavec), popravljač, (i)zboljševalec: reprehensores comitiorum Ci.

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

reprise [rəpriz] féminin ponovno (za)vzetje, osvojitev; ponovni začetek; obnovitev, oživitev; commerce razmah; botanique ukoreninjenje; zakrpanje (perila); prevzem; sport runda; jahalna ura; (biljard) sunek; musique ponavljalni znak; automobilisme pospešenje; théâtre ponovna uprizoritev, repriza; prevzem pohištva po novem najemniku (od prejšnjega najemnika po dogovorjeni ceni); vsota za ta prevzem

à deux, dix reprises dvakrat, desetkrat
à plusieurs, diverses reprises večkrat, ponovno, nekolikokrat
à maintes reprises, à différentes reprises pogosto
reprise de dette prevzem dolga (dolgov)
reprise économique gospodarska požrvrtev
reprise d'instance (juridique) obnovitev postopka
reprise d'une marchandise vendue vzetje nazaj prodanega blaga
reprise des affaires nov razmah v poslih, kupčijah, v trgovini
reprise d'une mode vrnitev neke mode
reprise des hostilités, d'une activité obnovitev sovražnosti, neke dejavnosh
reprise d'une pièce de théâtre repriza gledališke igre
reprise en sous-œuvre popravilo spodnjega dela zidu
reprise perdue zakrpanje (perila), ki se ne vidi
reprise des cours a liéu en octobre ponoven začetek predavanj je v oktobru
être en reprise (borza) opomoči si
faire des reprises à quelque chose popraviti, zakrpati kaj
payer 500 francs de reprise en louant un appartement plačati 500 frankov za prevzem pohištva ob najetju stanovanja

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

reproach² [ripróuč] prehodni glagol
grajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga (for zaradi)
ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditirati

to reproach oneself delati si očitke (with gledé)
to reproach s.o. with s.th. očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česa
to reproach s.o. with duplicity očitati komu njegovo lažnivost
her eyes reproached me očitajoče me je pogledala

reproche [rəprɔš] masculin očitek, graja, ukor

sans reproche brez graje; ne da bi vam hotel kaj očitati
reproche de la conscience grizenje vesti, kesanje
reproche juste, injuste, mal fondé (u)pravičen, krivičen, neutemeljen očitek
(juridique) reproche de témoin odklonitev priče
chevalier masculin sans peur et sans reproche idaal srednjeveškega viteza
graves reproches težki, hudi očitki
accabler quelqu'un de reproches obsuti koga z očitki
essuyer, mériter des reproches požreti, zaslužiti očitke
faire des reproches à quelqu'un delati komu očitke
faire reproche à quelqu'un de sa conduite očitati komu njegovo vedenje