Franja

ombragé, e [ɔ̃braže] adjectif senčnat, senčen

ombrageant, e [-žɑ̃, t] adjectif ki daje senco, senčnat

ómega (-e) f lingv. omega:
biti alfa in omega česa essere l'alfa e l'omega di qcs., l'essenza di qcs.

ómen (-a) m segno, presagio; augurio, auspicio:
to je dober omen za prihodnost è di buon augurio per il futuro

ōminōsus 3, adv. -ē (zelo) zlokoben, zlovešč: res Plin. iun., quod multi ominosum putarunt Lamp., ominose retentus Ps.-Q. (Decl.), mons quasi avibus obscenis ominosus Messala ap. Gell.

omissione f

1. opustitev; izpuščanje:
salvo errori e omissioni ob pridržku (morebitnih) napak in opustitev (klavzula v dokumentih)

2. pravo opustitev:
reato d'omissione kaznivo dejanje opustitve

omlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

2. star. picchiare, bastonare;
omlatiti kos kruha mangiare, spazzare il pane
pren. pog. tukaj si omlatil e vattene, qui non ti ci vogliono

omni-genus¹, acc. = omne genus vsake vrste, vsakovrsten, najrazličnejši: avibus omnigenus oppletae Varr., intra retem aves sunt omnigenus, maxime cantrices, ut lusciniolae ac merulae, quibus aqua ministratur per canaliculum, cibus obicitur sub retem Varr., reddita natura et variis sunt praedita (sc. principia coloris) formis, e quibus omnigenus gignunt variantque colores Lucr. (gl. še 2, 817; 4, 732; 5, 419; po nekaterih izdajah povsod omne genus), homo nobis familiaris … dat mihi librum grandi volumine doctrinae omnigenus, ut ipse dicebat, praescatentem Gell., Aristotelis libri sunt, qui problemata physica inscribuntur, lepidissimi et elegantiarum omnigenus referti Gell., me fateor uno chartario calamo me reficere poemata omnigenus apta virgae, lyrae, socco, coturno … Ap.

omni-nōminis -e (omnis in nōmen) vseimen = ki ima vsa imena, ki ga lahko imenujemo z vsemi imeni: non enim spero totius maiestatis effectorem omniumque rerum patrem vel dominum uno posse quamvis e multis composito nuncupari nomine: hunc vero innomine[m] vel potius omninomine[m] esse, siquidem is sit unus et omnia, ut sit necesse aut omnia eius nomine aut ipsum omnium nominibus nuncupari Ap. (o bogu).

omnipotent, e [-pɔtɑ̃, t] adjectif vsemogočen; politique absoluten

personne féminin omnipotente vsemogočna oseba, vsemogočnik

omniscient, e [-sjɑ̃, t] adjectif vseveden

un homme omniscient vseveden človek, vsevednež

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

oncial, e, aux [ɔ̃sjal, sjo] adjectif uncialen; féminin unciala (vrsta pisave)

ondé, e [ɔ̃de] adjectif valovit; prelivajočih se barv (blago)

ondin, e [ɔ̃dɛ̃, in] masculin povodni mož; féminin rusalka, povodna vila

ondoyant, e [ɔ̃dwajɑ̃, t] adjectif valujoč, valovit; plapolajoč; nestalen

ondulé, e [ɔ̃düle] adjectif valovit; onduliran

cheveux masculin pluriel ondulés ondulirani lasje

onerōsus 3, adv. -ē (onus)

1. „bremenát“, težeč, têžek (težák), tiščeč, tlačeč, obremenjujoč: Paul. Nol., praeda V., hasta O., sit humus cineri non onerosa tuo O., aër est onerosior igne O., pirorum cibus etiam valentibus o. Plin.

2. metaf. nadležen, siten, zoprn: collatio, donatio Plin. iun., onerosior altera sors est O., erat onerosum accusare damnatum Plin. iun., exercitus voracibus impensis onerosus Val. Max., plus onerosus honor Sid.; adv. komp.: onerosius Cass.

onēsto

A) agg.

1. pošten, vrl

2. čist, kreposten, čednosten

3. spodoben, primeren

B) m (f -ta)

1. poštenjak, poštenjakinja

2. pravično, pošteno
PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni

onglé, e [ɔ̃gle] adjectif krempljat