Franja

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

4. neki zdravnik: Cels.

5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.

zest¹ [zest] samostalnik
začimba, začimben dodatek; dišava, pikantnost; prijeten okus, slast, užitek
figurativno draž veselje, strast, vnema, interes; olupek, košček oranže ali citrone, sok iz teh koščkov

zest for gambling igralska strast
zest for living veselje do življenja
to add (to give) zest to začiniti, napraviti mikavno ali interesantno
danger adds zest to the sport nevarnost dodaja športu mikavnost (užitek)
to do s.th. with zest z užitkom nekaj napraviti

zēta f, m (pl. le zete; le, gli zeta) (črka) z:
dall'a alla zeta pren. od a do ž, od začetka do konca
gambe a zeta krive noge

zgodnja nosečnost stalna zveza
(nosečnost do 12. tedna) ▸ korai terhesség, terhesség korai szakasza
Prirojeni sifilis pri novorojenčkih se lahko prepreči s testiranjem mater v zgodnji nosečnosti in z zdravljenjem tistih, ki so okužene. ▸ Az újszülöttkori kongenitális szifilisz megelőzhető az anyák szűrésével a terhesség korai szakaszában és a fertőzöttek kezelésével.

zgorél burnt

zgorél do tal burnt to the ground

zgoréti to burn down (ali away, up), to be burnt down; to be destroyed (ali consumed) by fire

zgoréti v pepel to burn to ashes
zgoréti do tal to burn to the ground
njihova hiša je zgorela their house has burnt down (ali has been burnt down)

zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire

zibel ženski spol (-i …) die Wiege; vojska die Rohrwiege
figurativno od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

zíbelka cradle; cot on rockers

zíbelka človeškega rodu (figurativno) the cradle of the human race
zíbelka naše civilizacije the cradle of our civilization
od zíbelke do groba from the cradle to the grave

zíbel(ka), zíbka berceau moški spol (tudi figurativno)

od zibke do groba du berceau à la tombe

zíbelka (-e) f culla (tudi pren.):
pren. zibelka človeške kulture la culla della civiltà umana
pren. od zibelke do groba dalla nascita alla tomba

zíbelka cuna f (tudi fig)

od zibelke do groba desde la cuna hasta la sepultura

zidariti glagol
(opravljati gradbena dela) ▸ kőműveskedik
Zraven sem tudi zidaril; nekaj hiš sem sezidal od temelja do strehe. ▸ Kőműveskedtem is; néhány házat felépítettem az alapoktól kezdve a tetőig.

zljubíti se

zljubi se mi I like; it pleases me
delati, kar se komu zljubi to do what one pleases; to please oneself

zlò evil; ill; harm; mischief

delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil

zlohôten malintencionado; malévolo

biti zlohoten do koga tener mala voluntad a alg; querer mal a alg

zloščiti glagol
1. (dati lesk) ▸ kifényesít, fényez
2. (izboljšati) ▸ fényez, tisztára mosKot kaže, namerava rektor zloščiti svojo podobo v javnosti. ▸ Úgy látszik, a rektor szeretné fényezni a hírnevét a nyilvánosság előtt.

zmnožiti glagol
(pri računanju) ▸ szoroz
Zmnoži z 2 vsa števila od 16 do 30. ▸ Szorozz be kettővel minden számot 16-tól 30-ig.