Franja

ventíl valve; glasba (pri pihalih) piston

brez ventílov valveless
ventíl pri pnevmatiki bicikla the valve of a bicycle tyre
varnostni ventíl safety valve, emergency valve
zračni ventíl air valve
opremiti z ventíli to valve

ventilazione f

1. agr. vejanje

2. tehn. ventilacija, zračenje, prezračevanje:
ventilazione artificiale, meccanica, naturale, termica umetno, mehansko, naravno, toplotno prezračevanje

3. gradb. ventilacija

4. fiziol., med. ventilacija

5. meteor. ventilacija, gibanje zraka:
una giornata calda, senz'ombra di ventilazione vroč dan, brez najmanjše sapice

venue [vənü] féminin prihod; rast

arbre masculin d'une belle venue lepo raščeno drevo
tout d'une venue kot vlit (dolg in raven)
venue d'eau vdor vode
écrire trois pages d'une seule venue napisati tri strani na en mah, brez popravljanja
allées féminin pluriel et venues odhajanje in prihajanje, letanje sem in tja

ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

ver una causa obravnavati pravdo
ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
verlas venir kartati
¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
tener que ver con imeti zvezo (posla) z
no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
allá veremos bomo že videli
¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
sería de ver que bilo bi zanimivo, če
bien se echa de ver que takoj se vidi, da
está por ver je še dvomljivo
¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
sin más ver brez podrobnejše preiskave
verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
¡ya se ve! seveda! vsekakor!
verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
véase (más) abajo glej spodaj

ver|a¹ [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

véra religion; faith; creed; belief; persuasion

brez vére irreligious
državna véra established faith
krščanska véra Christian faith
apostolska véra Apostles' Creed, Credo
kriva véra heresy
prazna véra superstition
v dobri véri in good faith
pri moji véri, ne! upon my word, no!
svoboda vére religious liberty, freedom of worship
izgubil sem véro vanj I have lost all faith in him
izpovedovati véro to profess a religion
omajati koga v njegovi véri to shake someone in his belief

veras ženski spol množina resničnost; resnost

de veras brez šale, (čisto) resno, zares, dejansko
¿de veras? je to mogoče? res?
de todas veras čisto resno
tomar de veras resno vzeti
bueno de veras resnično dober
hombre de veras resen človek
entre burlas y veras pol resno pol v šali

verbal, e, aux [vɛrbal, bo] adjectif usten; glagolski

adjectif masculin verbal iz glagola izveden pridevnik
locution féminin verbale glagolska fraza (npr. avoir peur)
note féminin verbale (politique) diplomatsko sporočilo brez podpisa o manj pomembni zadevi

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

verēcundus 3, adv. -ē (verērī)

1. boječ, plašen, plašljiv, plah, skromen, zadržan, udržljiv, obziren, pozoren, skromen, preprost: Pl., Sen. rh., Plin. iun., Vell. idr., homo non nimis verecundus Ci., populus H., orator verecundus in transferendis verbis Ci., verecundior in postulando Ci., translatio Ci. ne pretiran, preprost, hoc dicere rustico (sc. filio) verecundum est Q. neolikani sin se boji (se spreneveda) to reči, causam verecunde et dubitanter recipere Ci., tueri (sc. eas) … verecunde ac modeste … iussit L., verecundius hac de re iam dudum loquor Ci., verecundius ad prandium invitavit Amm.; pesn.: verecundus Bacchus H. zmerno uživanje vina.

2. occ. sramežljiv, plah, (blago)nraven, moralen, čist, kreposten, čednosten, dostojen: Mart. idr., illa verecundo vix tollens lumina vultu O., vita verecunda est, musa iocosa mihi O., oratio Ci. dostojen, verba parum verecunda Q. (pre)malo dostojne, transire in diversa subsellia parum verecundum est Q. je malo (= ni) dostojno; enalaga: verecundus rubor O. ali color H. rdečica, zardelost, partes verecundiores (sc. corporis) Eccl. ali subst. pl. n. verecunda corporis (tudi samo verecunda) Isid. sram = spolovila.

3. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: nomen populi Romani Amm., quod dictu verecundum est Lamp. = kar se da (iz)reči brez strahu.

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

vergogne [vɛrgɔnj] féminin

sans vergogne brez sramu
mentir sans vergogne nesramno lagati; vieilli sramota, sram

vergüenza ženski spol sram, sramežljivost; sramota; plahost, neodločnost; sramotni steber

sin vergüenza brez sramu, nesramen
me da vergüenza su conducta sram me je njegovega vedenja
¡da vergüenza! sramota!
perder la vergüenza znebiti se plahosti; brezobzirno ravnati; predrzen ali nesramen postati
sacar a la vergüenza na sramotni oder postaviti
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza nesramen biti
las vergüenzas spolovila

vēritās -ātis, f (vērus)

1. resnica: Ph., Plin. iun., Ap., Lact., Gell., Amm. idr., ego veritatem patefactam contaminarem mendacio? Ci., ad voluntatem loqui omnia, nihil ad veritatem Ci., ad liquidum veritas explorata L., veritate patefactā et omni errore sublato Ci., nuda (gola) veritas H., aures veritate clausae Ci., veritatis similitudo Ci. verjetnost, veritatis diligens N.

2. resničnost, realnost: imitari veritatem Ci., in omni re vincit imitationem veritas Ci., vulgus ex veritate pauca, ex opinione multa aestimat Ci., in veritate dicere Ci. tj. na Forumu, ne samo za vajo, homines expertes veritatis Ci. brez sleherne (sodne) izkušnje.

3. resnicoljubnost, odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost: obsequium amicos, veritas odium parit Ter. ap. Ci., non offendit me veritas litterarum tuarum Ci. ep.

4. pravicoljubnost, poštenost, poštenje, nepristranost, nepristranskost: Plin. iun., Mart. idr., in tuam fidem, veritatem confugit Ci., agitur existimatio veritasque iudiciorum Ci.

veroizpoved [ô] ženski spol (-i …) das Glaubensbekenntnis, die Konfession, das Religionsbekenntnis, die Religion; krstna: Taufbekenntnis
brez veroizpovedi konfessionslos, glaubenslos
svoboda veroizpovedi die Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit

vers¹ [vɛr] masculin stih, verz; pluriel pesništvo, poezija, pesmi

vers blancs pluriel stihi brez rime
vers libres prosti stihi (različnih mer)
aimer les vers ljubiti poezijo
faire des vers pesniti
vers boiteux šepav stih

Verschulden, das, Recht krivda; krivdno ravnanje; ohne (sein) Verschulden brez lastne krivde

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

vertical [və́:tikəl]

1. pridevnik (vertically prislov)
navpičen, vertikalen (to na)
ki je v zenitu; perpendikularen, pravokoten na horizont

vertical plane vertikalna ravnina
a vertical take-off aircraft letalo, ki lahko navpično vzleti (brez startne steze)
vertical envelopment vojska obkolitev iz zraka (s padalskimi četami)

2. samostalnik
navpična premica, navpičnica, vertikala; navpična lega