Franja

D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. D. = Decimus (rimsko ime).

2. a. d. = ante diem.

3. D. M. = Diis Manibus.

4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours

da (veznik) que, de, à, pour

tako da afin (ali pour) que, de (ali en) sorte que
da bi afin de, afin que, pour que + subjunktiv
ne da bi sans que
ne da bi vedel pas que je sache
da le, samo da pourvu que, à condition que

dà (pritrdilnica) yes; zastarelo yea, zastarelo pogovorno aye, ay; all right

mislim dà I think so
odgovoriti z dà ali ne to answer yea or nay
ne rečem ne dà ne ne I say neither yes nor no
reči véliki dà (poročiti se) to say I will; to get married

dà oui

kajpada mais oui, mais certainement, certes oui, bien sûr, assurément, naturellement, cela va sans dire
mislim da je crois (bien) que oui
Ste zadovoljni? Da in ne Êtes-vous satisfait? Oui et non (à demi)
Odgovorite z da ali ne Répondez par oui ou par non

dabble [dǽbl]

1. prehodni glagol
omočiti, poškropiti, obrizgati; umazati, zablatiti

2. neprehodni glagol
čofotati, brizgati
figurativno šušmariti, površno delati

to dabble in (ali at) šušmariti
to dabble with s.o., s.th. vmešavati se v koga, kaj

dabla -ae, acc. -an, f (arab.) dabla, neka palma ali datljevec s prav okusnim sadom: Plin.

daily¹ [déili] pridevnik & prislov
vsakdanji, dneven; vsak dan, dnevno

daily pay (ali wages) dnevnica
daily sales dnevni izkupiček
one's daily dozen, daily bread vsakdanji kruh

dajátev impôt moški spol , taxe ženski spol , droits moški spol množine , prestation ženski spol

dajatev v denarju prestation ženski spol (ali paiement moški spol) en argent (ali en espèces)
dajatev v naturalijah prestation ženski spol (ali paiement moški spol) en nature

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dáleč loin

od daleč de loin
na daleč au loin
kako daleč? à quelle distance?
kakor daleč seže oko aussi loin que peut porter la vue
daleč naokoli loin alentour (ali à la ronde)
daleč najboljši de loin le meilleur

dálje farther; figurativno further; forth

od 1900 dálje from 1900 onwards
od 10. aprila dálje from April 10th onwards
od 16. stoletja dálje from the 16th century onwards
odslej dálje from now on
in tako dálje and so on, and so forth; and the like; etc.
dálje prihodnjič (= se nadaljuje) to be continued
govoril je dálje he continued (ali kept on) talking

dáljšati (r)allonger, prolonger

daljšati se (s')allonger, rallonger, augmenter
dnevi se daljšajo les jours s'allongent (ali augmentent, croissent)

dalle [dal] féminin kamnita, marmorna plošča; kamnit lijak; populaire grlo; populaire nič

dalle funèbre plošča, ki pokriva grob
dalle funéraire, tumulaire nagrobna plošča
avoir la dalle en pente (populaire) rad (ga) piti
se rincer la dalle (populaire) piti
je n' (ali j') entrave que dalle, je n'y comprends que dalle ničesar ne razumem

dáma dame ženski spol

visoka dama dame ženski spol de haut rang
dvorna dama dame ženski spol d'honneur
(pri kartah) pikova, srčna dama dame de pique, de cœur
igrati damo jouer aux dames (ali au jeu de dames); (šah. figura) dame ženski spol, reine ženski spol

damage¹ [dǽmidž] samostalnik (to)
škoda, zguba
množina odškodnina, kompenzacija; vrednost, cena

pogovorno what's the damage? koliko stane?
to stand the damage plačati
damage by sea havarija, poškodba ladje
damage certificate (ali report) spričevalo o havariji
damage to property stvarna škoda
to lay the damages at oceniti škodo na
action for damages spor za odškodnino
damage survey zapisnik o ocenitvi škode
to recover damages dobiti odškodnino
to claim damages zahtevati odškodnino

dāmma (slabše dāma) -ae, f (prim. gr. δαμάλης junec, δάμαλις tele) neka srni podobna žival, morda damjak (ali gazela ali divja koza): H., V., O., Plin. idr.; kot masc. le: Stat. in: cum canibus timidi veniunt ad pocula dammae V.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).