Franja

Zadetki iskanja

  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • úk apprenticeship

    dati v úk to apprentice
    dal je sina v úk he has apprenticed his son
    v starosti 14 let so ga dali v úk at the age of fourteen he was apprenticed (h krojaču to a tailor)
  • ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell

    ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
    ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
    stori, kot ti je ukazano! do as you are told!
  • ukrajinski pridevnik
    1. geografija (o Ukrajini in Ukrajincih) ▸ ukrán
    ukrajinski predsednik ▸ ukrán elnök
    ukrajinska prestolnica ▸ ukrán főváros
    ukrajinska vlada ▸ ukrán kormány
    ukrajinska zastava ▸ ukrán zászló
    ukrajinski parlament ▸ ukrán parlament
    ukrajinsko mesto ▸ ukrán város
    ukrajinska premierka ▸ ukrán kormányfő
    ukrajinski boksar ▸ ukrán bokszoló
    ukrajinska kriza ▸ ukrán válság
    Povezane iztočnice: ukrajinska grivna

    2. (o jeziku) ▸ ukrán
    Kot vsako leto so pred festivalom izdali tudi knjižico z ukrajinskimi prevodi. ▸ Mint minden évben, a fesztivál előtt ukrán fordításban is kiadták a brosúrát.
  • úlica (-e) f

    1. via, strada, vicolo:
    prečkati ulico tagliare la strada
    razsvetliti ulice illuminare le strade
    asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
    glavna, stranska ulica via principale, secondaria
    enosmerna ulica strada a senso unico
    stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
    trgovska ulica via commerciale
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

    2. ekst. strada; piazza:
    jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
    otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
    študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
    mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada
  • ulít (-a -o) adj. fuso:
    čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
    obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
    figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo
  • ultravijoličen pridevnik
    1. fizika (o sevanju) ▸ ultraibolya, ibolyántúli, ultraviola
    ultravijolično žarčenje ▸ ibolyántúli sugárzás
    Ne izpostavljajte se predolgo sončni svetlobi in ultravijoličnemu žarčenju. ▸ Ne tegye ki magát túl sokáig a napfénynek és az ultraibolya sugárzásnak.
    ultravijolično obsevanje ▸ ibolyántúli sugárzás
    ultravijolični spekter ▸ ultraibolya tartomány

    2. (o napravah) ▸ ultraibolya, ibolyántúli
    ultravijolični teleskop ▸ ultraibolya teleszkóp
    ultravijolična luč ▸ ibolyántúli fény
    Predstavili so novi potni list, ki zasije pod ultravijolično lučjo. ▸ Egy új, az ultraibolya lámpa alatt felfénylő útlevelet mutattak be.
    ultravijolična svetilka ▸ ultraibolya lámpa
    ultravijolični filter ▸ ultraibolya szűrő
    Ustrezno zaščito dajo samo sončna očala z ultravijoličnim filtrom. ▸ Csak az ultraibolya szűrővel ellátott napszemüvegek nyújtanak megfelelő védelmet.
  • ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

    1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

    2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.
  • um3 Konjunktion: um zu da bi; z namenom, da ...; je ... um so/umso ... čim ... tem; um so/umso überraschender toliko bolj (presenetljiv); (schnell) genug, um zu ... dovolj (hiter), da bo ...
  • úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

    človek ostrega úma a man of sharp intellect
    brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
    omračen úm clouded mind
    je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
    bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
    ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
    úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
    kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
    ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
    ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
    priti na úm komu to enter someone's mind
    prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
    priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind
  • umakníti (-em) | umíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ritirare, spostare, togliere:
    umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
    umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
    ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei

    2. ritirare; recedere:
    jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa

    B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
    umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
    pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie

    2. schivare, evitare, rifuggire:
    umakniti se udarcu schivare il colpo
    pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità

    3. dimettersi; ritirarsi:
    umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
    umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata

    4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
    voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
    pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche
  • umázan dirty; soiled, filthy; sordid; slovenly; mean; foul; (skop) stingy, niggardly

    umázano moder dull blue
    umázani dobički sordid gains pl
    umázano govorjenje foul language
    umázano ravnanje (postopek) a sordid way of behaving (ali of doing things)
    ulice so umázane the streets are dirty (blatne muddy)
    prati umázano perilo pred ljudmi (figurativno) to wash one's dirty linen in public
  • umbilīcus -ī, m (iz *ombelī ali *umbilus = gr. ὀμφαλός; prim. umbō)

    1. popek: Auct. b. Afr., Cels., Plin., Isid. idr., umbilico tenus aqua erat L.; meton. popkovina, popkovnica, starejše popkova žila: Cels., Amm.

    2. metaf.
    a) popek = središče, sredina, sreda, center: Graeciae L., Italiae Plin., qui locus, quod in mediā est insulā situs, umbilicus Siciliae nominatur Ci., dies ad umbilicum est mortuus Pl.
    b) glavìč, betiček, bunkica, kroglica, kroglasta izboklinica knjižnega zvitka. Desni rob papirovih zvitkov so Rimljani prilepili na paličico in nanjo navijali zvitek. Konca te paličice, ki sta gledala iz zvitka, sta bila okrašena z glavičema in sta se — kot središče zvitka — imenovala umbilici: Cat., picti umbilici Mart., librum usque ad umbilicum revolvere Sen. rh. razviti do glaviča (= do konca) = do konca prebrati, dobrati; pren.: inceptos iambos ad umbilicum adducere H. dokončati, dovršiti, pervenimus iam usque ad umbilicos Mart. že smo pri koncu.
    c) kazalec na sončni uri: Plin. (6, 212).
    d) šestilce, majhno šestilo: Plin. (18, 327).
    e) umbilík = pópek, vrsta morskih polžev: Ci., Val. Max., Aur.
    f) bot. štrlina, izboklina pri rastlinah: lupini Plin.
    g) bot. čebulica: Plin.
    h) bot. umbilicus Veneris vodni popnjak (starejše popkovnik, Ladin pas): Ap. h.
  • umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

    1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

    2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

    3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

    4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

    5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

    6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

    Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.
  • umétnost (-i) f

    1. arte:
    umetnost in znanost arte e scienza
    dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
    umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

    2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
    akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
    uporabna umetnost arte applicata

    3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
    muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
    razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

    4. (umetniško ustvarjanje) arte:
    v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

    5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
    kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
    govorniška umetnost retorica
    umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
    umetnost vojskovanja l'arte della guerra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
    to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
    cerkvena umetnost arte sacra
    dramska umetnost arte drammatica
    naivna umetnost arte naïve, primitiva
    sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • umíriti (-ím) | umírjati (-am)

    A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
    umiriti dihanje calmare il respiro
    umiriti jezo placare la rabbia
    umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito

    B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
    morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando

    2. ekst. stabilizzarsi:
    cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati

    3. placarsi; diminuire:
    veter se umirja il vento si sta placando
  • umsoum so

    1. je ... umso čim ... tem

    2. umso besser/überraschender usw. toliko (bolje/bolj presenetljivo itn.)
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo

    cada uno vsakdo
    uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
    a uno hkrati
    ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
    uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
    uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
    ¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
    de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
    de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
    en uno hkrati, skupno, enoglasno
    uno por uno posamič, kos za kosom
    uno que otro tu in tam eden; več
    uno y otro oba
    uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
    es la una (en punto) ura je (točno) ena
    una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
    (todo) es uno to je čisto vseeno
    lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
    uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč