ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
Zadetki iskanja
- úk apprenticeship
dati v úk to apprentice
dal je sina v úk he has apprenticed his son
v starosti 14 let so ga dali v úk at the age of fourteen he was apprenticed (h krojaču to a tailor) - ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell
ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
stori, kot ti je ukazano! do as you are told! - ukrajinski pridevnik
1. geografija (o Ukrajini in Ukrajincih) ▸ ukránukrajinski predsednik ▸ ukrán elnökukrajinska prestolnica ▸ ukrán fővárosukrajinska vlada ▸ ukrán kormányukrajinska zastava ▸ ukrán zászlóukrajinski parlament ▸ ukrán parlamentukrajinsko mesto ▸ ukrán városukrajinska premierka ▸ ukrán kormányfőukrajinski boksar ▸ ukrán bokszolóukrajinska kriza ▸ ukrán válságPovezane iztočnice: ukrajinska grivna
2. (o jeziku) ▸ ukrán
Kot vsako leto so pred festivalom izdali tudi knjižico z ukrajinskimi prevodi. ▸ Mint minden évben, a fesztivál előtt ukrán fordításban is kiadták a brosúrát. - úlica (-e) f
1. via, strada, vicolo:
prečkati ulico tagliare la strada
razsvetliti ulice illuminare le strade
asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
glavna, stranska ulica via principale, secondaria
enosmerna ulica strada a senso unico
stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
trgovska ulica via commerciale
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
2. ekst. strada; piazza:
jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada - ulít (-a -o) adj. fuso:
čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo - ultravijoličen pridevnik
1. fizika (o sevanju) ▸ ultraibolya, ibolyántúli, ultraviolaultravijolično žarčenje ▸ ibolyántúli sugárzásNe izpostavljajte se predolgo sončni svetlobi in ultravijoličnemu žarčenju. ▸ Ne tegye ki magát túl sokáig a napfénynek és az ultraibolya sugárzásnak.ultravijolično obsevanje ▸ ibolyántúli sugárzásultravijolični spekter ▸ ultraibolya tartomány
2. (o napravah) ▸ ultraibolya, ibolyántúliultravijolični teleskop ▸ ultraibolya teleszkópultravijolična luč ▸ ibolyántúli fényPredstavili so novi potni list, ki zasije pod ultravijolično lučjo. ▸ Egy új, az ultraibolya lámpa alatt felfénylő útlevelet mutattak be.ultravijolična svetilka ▸ ultraibolya lámpaultravijolični filter ▸ ultraibolya szűrőUstrezno zaščito dajo samo sončna očala z ultravijoličnim filtrom. ▸ Csak az ultraibolya szűrővel ellátott napszemüvegek nyújtanak megfelelő védelmet. - ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)
1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.
2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil. - um3 Konjunktion: um zu da bi; z namenom, da ...; je ... um so/umso ... čim ... tem; um so/umso überraschender toliko bolj (presenetljiv); (schnell) genug, um zu ... dovolj (hiter), da bo ...
- úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit
človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind - umakníti (-em) | umíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. ritirare, spostare, togliere:
umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei
2. ritirare; recedere:
jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa
B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie
2. schivare, evitare, rifuggire:
umakniti se udarcu schivare il colpo
pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità
3. dimettersi; ritirarsi:
umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata
4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche - umázan dirty; soiled, filthy; sordid; slovenly; mean; foul; (skop) stingy, niggardly
umázano moder dull blue
umázani dobički sordid gains pl
umázano govorjenje foul language
umázano ravnanje (postopek) a sordid way of behaving (ali of doing things)
ulice so umázane the streets are dirty (blatne muddy)
prati umázano perilo pred ljudmi (figurativno) to wash one's dirty linen in public - umbilīcus -ī, m (iz *ombelī ali *umbilus = gr. ὀμφαλός; prim. umbō)
1. popek: Auct. b. Afr., Cels., Plin., Isid. idr., umbilico tenus aqua erat L.; meton. popkovina, popkovnica, starejše popkova žila: Cels., Amm.
2. metaf.
a) popek = središče, sredina, sreda, center: Graeciae L., Italiae Plin., qui locus, quod in mediā est insulā situs, umbilicus Siciliae nominatur Ci., dies ad umbilicum est mortuus Pl.
b) glavìč, betiček, bunkica, kroglica, kroglasta izboklinica knjižnega zvitka. Desni rob papirovih zvitkov so Rimljani prilepili na paličico in nanjo navijali zvitek. Konca te paličice, ki sta gledala iz zvitka, sta bila okrašena z glavičema in sta se — kot središče zvitka — imenovala umbilici: Cat., picti umbilici Mart., librum usque ad umbilicum revolvere Sen. rh. razviti do glaviča (= do konca) = do konca prebrati, dobrati; pren.: inceptos iambos ad umbilicum adducere H. dokončati, dovršiti, pervenimus iam usque ad umbilicos Mart. že smo pri koncu.
c) kazalec na sončni uri: Plin. (6, 212).
d) šestilce, majhno šestilo: Plin. (18, 327).
e) umbilík = pópek, vrsta morskih polžev: Ci., Val. Max., Aur.
f) bot. štrlina, izboklina pri rastlinah: lupini Plin.
g) bot. čebulica: Plin.
h) bot. umbilicus Veneris vodni popnjak (starejše popkovnik, Ladin pas): Ap. h. - umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina
1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.
2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.
3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.
4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.
5. štrleči mejnik na njivah: Stat.
6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.
Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr. - umétnost (-i) f
1. arte:
umetnost in znanost arte e scienza
dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art
2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
uporabna umetnost arte applicata
3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare
4. (umetniško ustvarjanje) arte:
v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi
5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
govorniška umetnost retorica
umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
umetnost vojskovanja l'arte della guerra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
cerkvena umetnost arte sacra
dramska umetnost arte drammatica
naivna umetnost arte naïve, primitiva
sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema - umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.
1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
umirati od lakote morire di fame
umreti zaradi bolezni morire di malattia
umreti od hudega morire di crepacuore
umirati sam, kot pes morire solo come un cane
umreti v brodolomu perire in un naufragio
umirati za domovino morire per la patria
pren. gozdovi umirajo (propadajo)
zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento
2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui
3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
umirati od sramu morire di vergogna
umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa - umíriti (-ím) | umírjati (-am)
A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
umiriti dihanje calmare il respiro
umiriti jezo placare la rabbia
umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito
B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando
2. ekst. stabilizzarsi:
cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati
3. placarsi; diminuire:
veter se umirja il vento si sta placando - umso ➞ um so
1. je ... umso čim ... tem
2. umso besser/überraschender usw. toliko (bolje/bolj presenetljivo itn.) - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo
cada uno vsakdo
uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
a uno hkrati
ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
en uno hkrati, skupno, enoglasno
uno por uno posamič, kos za kosom
uno que otro tu in tam eden; več
uno y otro oba
uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
es la una (en punto) ura je (točno) ena
una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
(todo) es uno to je čisto vseeno
lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč