Franja

Zadetki iskanja

  • passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

    se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
    passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
    passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
    passons! pustimo to!
    on ne passe pas ni prehoda
    défense de passer prehod prepovedan
    passer par les armes ustreliti
    passer des aveux priznati
    passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
    passer de bouche en bouche iti od ust do ust
    passer capitaine postati stotnik, kapitan
    passer son chemin iti naprej po svoji poti
    passer commande naročiti, izvesti naročilo
    cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
    passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
    passer condamnation priznati krivico
    passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
    passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
    passer en couleur (po)pleskati
    passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
    passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
    passer en dépense (commerce) vpisati v breme
    le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
    passer devant prehiteti
    passer par écrit napisati
    passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
    passer à l'ennemi preiti k sovražniku
    en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
    passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
    passer un examen napraviti izpit
    se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
    faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
    faire passer en justice postaviti pred sodišče
    passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
    passer un film predvajati film
    passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
    passer en force de loi dobiti zakonsko moč
    passer en fraude vtihotapiti
    passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
    passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
    passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
    passer un marché skleniti kupčijo
    passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
    passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
    cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
    passer une bonne nuit prebiti dobro noč
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    passer outre iti preko vsega
    passer outre à preiti k
    passer par quelque chose (morati) iti skozi
    passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
    passer en proverbe preiti v pregovor
    passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
    savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
    passer sous silence molče iti preko
    passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
    passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
    passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
    je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
    passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
    cela me passe tega ne razumem
    cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
    cela passe mes forces to presega moje moči
    cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
    l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
    il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
    il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
    passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
    il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
    il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
    ça lui passera to ga bo minilo
    que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
    y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti
  • passione f

    1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
    passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
    le passioni dei santi relig. življenje mučencev

    2. duševna muka:
    sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

    3. strast:
    frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
    agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

    4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

    5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
    la passione del gioco igralska strast
    con passione predano, zavzeto
    per passione iz gole zabave, nesebično

    6. pristranskost:
    per passione pristransko
    senza passione nepristransko

    7. pasijon

    8. lit. pasijon, misterij
  • passionnel, le [pasjɔnɛl] adjectif strasten; čustven, ljubezenski; narejen v afektu

    passionnel de gloire slavohlepen
    crime masculin, drame masculin passionnel ljubezenski zločin, drama
  • pást piège moški spol , trappe ženski spol , chausse-trappe ženski spol , traquenard moški spol , guet-apens moški spol ; souricière ženski spol , embûche ženski spol , lacs moški spol (vse tudi figurativno)

    mišja past souricière
    podganja past ratière ženski spol
    policijska past (figurativno) souricière
    izpitna vprašanja, polna pasti des questions d'examen pleines de traquenards
    iti (pasti) v past tomber dans la trappe (ali dans le lacs)
    nastaviti komu past tendre un piège (ali un guet-apens, des lacs) à quelqu'un, dresser (ali tendre) des embûches à quelqu'un
    pasti, ujeti se v past (familiarno) donner (ali tomber) dans le piège (ali le panneau)
    pustiti se ujeti v past se laisser prendre au piège
    ujeti se v, pasti v lastno past être pris (ali tomber) dans son propre piège
  • pasta f

    1. masa; kaša; vlaknine

    2. kulin. testo; testenine:
    fare la pasta mesiti testenine
    pasta alimentare, pasta testenine:
    avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
    pasta al sugo testenine v omaki

    3. testo (za pecivo):
    pasta sfoglia zvaljano testo
    pasta frolla krhko testo
    esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža

    4. pren. značaj, nrav:
    essere di buona pasta biti dobrodušen
    essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
    essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
    essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež

    5. kulin. torta:
    pasta alla crema kremna torta

    6.
    pasta dentifricia zobna pasta
  • pásti (padem) tomber, faire une chute ; familiarno chuter, ramasser (ali prendre) une bûche ; (vznak) culbuter ; (zmanjšati, znižati se) baisser, descendre, diminuer, s'effondrer ; (v boju) périr, succomber ; (moralno) s'avilir ; figurativno (v vodo) s'écrouler

    ponovno pasti retomber
    pasti v nezavest s'évanouir
    pasti v borbi mourir au combat
    pasti v borbi za tomber en combattant pour
    pasti komu v breme tomber (ali se mettre) à la charge de quelqu'un
    pasti v glavo venir à l'idée (ali à la pensée, à l'esprit)
    pasti pri izpitu échouer (ali être refusé) à un examen, familiarno rater son examen, faire un four
    pasti na kolena tomber à genoux
    pasti s konja perdre (ali quitter, vider) les étriers (tudi figurativno)
    pasti zopet v iste napake, iste zmote retomber dans les mêmes fautes, les mêmes erreurs
    pasti v nemilost tomber en disgrâce
    pasti komu k nogam tomber (ali se jeter) aux pieds de quelqu'un
    pasti na tla tomber par terre, (z višine) tomber à terre
    pasti komu okoli vratu jeter les bras au cou de quelqu'un, embrasser quelqu'un
    pasti kot žrtev périr victime (de quelqu'un, de quelque chose)
    cene padajo les prix baissent
    cene hitro in močno padajo les prix s'effondrent
    kocka je padla (figurativno) le sort est jeté
    popravila padejo na lastnika hiše les réparations incombent au propriétaire de la maison
    spet pasti na noge (figurativno) retomber sur ses pieds
    v mojih očeh je zelo padel (figurativno) il a perdu toute mon estime
  • pásti (pasem) paître, faire paître, pâturer, pacager, herbager , (živino) garder (les bêtes)

    pasti se se paître, brouter
    koze se pasejo v skalovju les chèvres broutent dans les rochers
    pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux (ali le fainéant), avoir la flemme
    nisva skupaj krav pasla (figurativno) nous n'avons pas gardé les cochons ensemble
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano
  • pastōia f

    1. priponec (vrv)

    2. pren. spona, ovira:
    le pastoie burocratiche birokratske ovire
    mettere le pastoie (a) ovirati, zavirati
  • pastura f

    1. paša; pašnik:
    condurre le bestie alla pastura gnati živino na pašo
    trovare buona pastura pren. dobro zaslužiti
    tenere qcn. in pastura držati koga v šahu

    2. hrana; ribja hrana
  • páša (-e) f pascolo, pastura, il pascolare:
    čebelja paša pascolo per le api
    star. dušna paša letture devozionali
    pren. paša za oči pascolo per gli occhi
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
  • patafioler [-fjɔle] verbe transitif; (familier)

    que le diable te patafiole! vrag naj te vzame!
  • patatús moški spol

    le dió un patatús imel je lahek napad vrtoglavice
  • pater [patɛr] masculin velika jagoda na molku; familier oče

    Pater očenaš
    dire le Pater moliti očenaš
    savoir comme son pater (familier) znati kot očenaš
    ne pas savoir son pater pojma ne imeti
  • paternel, le [-nɛl] adjectif očetovski; masculin, populaire oče

    amour masculin paternel očetovska ljubezen
  • patire

    A) v. tr. (pres. patisco)

    1. trpeti:
    patire ingiurie trpeti žalitve
    patire la fame, la sete, il freddo trpeti glad, žejo, mraz
    patire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

    2. prenesti, prenašati:
    non patire l'incomprensione ne prenesti nerazumevanja

    B) v. intr. biti bolan, bolehati; trpeti:
    patire di cuore biti srčni bolnik
    patire di gelosia biti ljubosumen
  • patriciātus -ūs, m (patricius) patricijsko dostojanstvo, patriciját: Suet.; v času cesarja Kontantina le še častni naziv: Cass.
  • patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

    1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

    2. subst.
    a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
    b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.
  • patrimoine [-mwan] masculin dediščina (po starših); dediščni delež; patrimonij, figuré premoženje

    dilapider le patrimoine paternel zapraviti dediščino po očetu
  • paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.

    1. paucī -ōrum, m
    a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
    b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
    c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.

    2. pauca -ōrum, n
    a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
    b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.

    Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.