passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)
se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti
Zadetki iskanja
- passione f
1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
le passioni dei santi relig. življenje mučencev
2. duševna muka:
sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga
3. strast:
frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti
4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba
5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
la passione del gioco igralska strast
con passione predano, zavzeto
per passione iz gole zabave, nesebično
6. pristranskost:
per passione pristransko
senza passione nepristransko
7. pasijon
8. lit. pasijon, misterij - passionnel, le [pasjɔnɛl] adjectif strasten; čustven, ljubezenski; narejen v afektu
passionnel de gloire slavohlepen
crime masculin, drame masculin passionnel ljubezenski zločin, drama - pást piège moški spol , trappe ženski spol , chausse-trappe ženski spol , traquenard moški spol , guet-apens moški spol ; souricière ženski spol , embûche ženski spol , lacs moški spol (vse tudi figurativno)
mišja past souricière
podganja past ratière ženski spol
policijska past (figurativno) souricière
izpitna vprašanja, polna pasti des questions d'examen pleines de traquenards
iti (pasti) v past tomber dans la trappe (ali dans le lacs)
nastaviti komu past tendre un piège (ali un guet-apens, des lacs) à quelqu'un, dresser (ali tendre) des embûches à quelqu'un
pasti, ujeti se v past (familiarno) donner (ali tomber) dans le piège (ali le panneau)
pustiti se ujeti v past se laisser prendre au piège
ujeti se v, pasti v lastno past être pris (ali tomber) dans son propre piège - pasta f
1. masa; kaša; vlaknine
2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki
3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža
4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež
5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta
6.
pasta dentifricia zobna pasta - pásti (padem) tomber, faire une chute ; familiarno chuter, ramasser (ali prendre) une bûche ; (vznak) culbuter ; (zmanjšati, znižati se) baisser, descendre, diminuer, s'effondrer ; (v boju) périr, succomber ; (moralno) s'avilir ; figurativno (v vodo) s'écrouler
ponovno pasti retomber
pasti v nezavest s'évanouir
pasti v borbi mourir au combat
pasti v borbi za tomber en combattant pour
pasti komu v breme tomber (ali se mettre) à la charge de quelqu'un
pasti v glavo venir à l'idée (ali à la pensée, à l'esprit)
pasti pri izpitu échouer (ali être refusé) à un examen, familiarno rater son examen, faire un four
pasti na kolena tomber à genoux
pasti s konja perdre (ali quitter, vider) les étriers (tudi figurativno)
pasti zopet v iste napake, iste zmote retomber dans les mêmes fautes, les mêmes erreurs
pasti v nemilost tomber en disgrâce
pasti komu k nogam tomber (ali se jeter) aux pieds de quelqu'un
pasti na tla tomber par terre, (z višine) tomber à terre
pasti komu okoli vratu jeter les bras au cou de quelqu'un, embrasser quelqu'un
pasti kot žrtev périr victime (de quelqu'un, de quelque chose)
cene padajo les prix baissent
cene hitro in močno padajo les prix s'effondrent
kocka je padla (figurativno) le sort est jeté
popravila padejo na lastnika hiše les réparations incombent au propriétaire de la maison
spet pasti na noge (figurativno) retomber sur ses pieds
v mojih očeh je zelo padel (figurativno) il a perdu toute mon estime - pásti (pasem) paître, faire paître, pâturer, pacager, herbager , (živino) garder (les bêtes)
pasti se se paître, brouter
koze se pasejo v skalovju les chèvres broutent dans les rochers
pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux (ali le fainéant), avoir la flemme
nisva skupaj krav pasla (figurativno) nous n'avons pas gardé les cochons ensemble - pásti (pásem)
A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi
B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano - pastōia f
1. priponec (vrv)
2. pren. spona, ovira:
le pastoie burocratiche birokratske ovire
mettere le pastoie (a) ovirati, zavirati - pastura f
1. paša; pašnik:
condurre le bestie alla pastura gnati živino na pašo
trovare buona pastura pren. dobro zaslužiti
tenere qcn. in pastura držati koga v šahu
2. hrana; ribja hrana - páša (-e) f pascolo, pastura, il pascolare:
čebelja paša pascolo per le api
star. dušna paša letture devozionali
pren. paša za oči pascolo per gli occhi
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo - patafioler [-fjɔle] verbe transitif; (familier)
que le diable te patafiole! vrag naj te vzame! - patatús moški spol
le dió un patatús imel je lahek napad vrtoglavice - pater [patɛr] masculin velika jagoda na molku; familier oče
Pater očenaš
dire le Pater moliti očenaš
savoir comme son pater (familier) znati kot očenaš
ne pas savoir son pater pojma ne imeti - paternel, le [-nɛl] adjectif očetovski; masculin, populaire oče
amour masculin paternel očetovska ljubezen - patire
A) v. tr. (pres. patisco)
1. trpeti:
patire ingiurie trpeti žalitve
patire la fame, la sete, il freddo trpeti glad, žejo, mraz
patire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke
2. prenesti, prenašati:
non patire l'incomprensione ne prenesti nerazumevanja
B) v. intr. biti bolan, bolehati; trpeti:
patire di cuore biti srčni bolnik
patire di gelosia biti ljubosumen - patriciātus -ūs, m (patricius) patricijsko dostojanstvo, patriciját: Suet.; v času cesarja Kontantina le še častni naziv: Cass.
- patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)
1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.
2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov. - patrimoine [-mwan] masculin dediščina (po starših); dediščni delež; patrimonij, figuré premoženje
dilapider le patrimoine paternel zapraviti dediščino po očetu - paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.
1. paucī -ōrum, m
a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.
2. pauca -ōrum, n
a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.
Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.