Franja

remarquer [rəmarke] verbe transitif opaziti, zapaziti; znova označiti (perilo)

se remarquer opaziti se; odlikovati se
faire remarquer quelque chose à quelqu'un opozoriti koga na kaj
se faire remarquer biti opažen, pritegniti pozornost nase, odlikovati se
ce roman mérite à peine d'être remarqué ta roman komaj zasluži našo pozornost
cette femme se fait remarquer ta ženska zbuja pozornost s svojim (slabim) vedenjem

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

remember [rimémbə] prehodni glagol
spominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti
arhaično spomniti (of na)
neprehodni glagol
spomniti se

remember to come! ne pozabi priti!
remember what I tell you zapomni si, kaj ti rečem
remember me kindly to your sister lepo pozdravite (svojo) sestro!
I cannot remember the man you mean ne morem se spomniti, koga mislite
he cannot remember names on si ne more zapomniti imen
don't you remember me? se me ne spomnite?
as far as I can remember kolikor se morem spomniti
he wants (begs) to be remembered to you on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravlja
if I remember right če se prav spominjam
not that I remember ne da bi jaz vedel
to remember oneself zavedeti se; popraviti se

remembrance [rimémbrəns] samostalnik
spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
spominek

remembrances množina (naročeni) pozdravi
in remembrance of v (za) spomin na
within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
I put him in remembrance of spomnil sem ga na

remémorer [-memɔre] verbe transitif spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); nazaj v spomin poklicati

se remémorer zopet se spomniti (quelque chose na kaj)
se remémorer le discours du Président spomniti se na govor predsednika (republike)

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!

remind [rimáind] prehodni glagol
spomniti (s.o. of s.th. koga na kaj)
spominjati (of na, that da, how kako)

remind me of my promise spomni(te) me na mojo obljubo!
remind me to post the letter spomni(te) me, da oddam pismo na pošti
he reminds me of my brother on me spominja na mojega brata
this reminds me of home to me spominja na dom

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

remūnerātiō -ōnis, f (remūnerārī) (po)vračilo, povrnitev, plačilo, hvaležnost, zahvala za kaj: benevolentiae, officiorum Ci., interfecti regis Macr.; abs.: a quo expeditior et celerior remuneratio fore videtur, in eum … Ci.

re-natō -āre (—) -ātus (re in natāre) zopet (pre)plavati nazaj čez kaj: eodem renatato stagno Aug.

render¹ [réndə]

1. prehodni glagol
vrniti, povrniti, dati nazaj, nadoknaditi; izročiti, predati (komu kaj); odstopiti (to komu kaj)
polagati, položiti, dati račun (o čem)
figurativno dati komu zadoščenje; dati povod; plačati davek; nuditi, dati (pomoč); izkazati (čast); (pred predikativnim pridevnikom) napraviti, povzročiti, spremeniti, (umetniško) predstaviti, prikazati, prevesti (into v)
glasba izvesti, odigrati; izraziti, ponoviti
tehnično stopiti (salo); ometa(va)ti

2. neprehodni glagol
poplačati, dati plačilo

to render an account of dati račun (obračun) o
render to Caesar the things that are Caesar's dajte cesarju, kar je cesarjevega
to render (down) fat stopiti mast
to render different interpretations of a passage različno tolmačiti neko mesto
to render evil for evil vračati zlo za zlo
to render good for evil povrniti dobro za zlo
to render a judgment izreči sodbo
to render into French prevesti v francoščino
to render a name famous proslaviti (neko) ime
to render obedience ubogati, pokoriti se
to render a service napraviti (izkazati) uslugo
to render thanks zahvaliti se
to render tribute izkazati priznanje (za zasluge)
to render s.o. wiser napraviti koga pametnejšega, spametovati koga
age rendered him peevish starost ga je naredila sitnega, prepirljivega
the painter has not rendered the expression of the face slikar ni pogodil (zadel) izraza obraza
success rendered him impatient uspeh ga je napravil nestrpnega
to render up nazaj dati; opustiti

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

renommée [rənɔme] féminin sloves, dober glas, ugled; javno mnenje, govorica

la Renommée alegorična oseba (krilata ženska s trobento in s sto usti)
apprendre quelque chose par la renommée izvedeti kaj po govoricah
jouir d'une bonne renommée uživati dober glas, sloves
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée dober glas seže v deveto vas

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

repair¹ [ripɛ́ə]

1. samostalnik
zelo obiskovan kraj, priljubljeno bivališče (bivanje)
arhaično pogosten obisk
arhaično zavetje, pribežališče

a place of great (little) repair mnogo (malo) obiskovan kraj

2. neprehodni glagol
oditi, odhajati (v velikem številu, često, iz navade); iti, kreniti (to kam)
vrniti se; zateči se k; obračati se (to s.o. for na koga za kaj)

re-pangō -ere (re in pangere) vsejati, sejati v kaj, vsaditi (vsajati): semen ferulae Col.

repasser [rəpase] verbe intransitif zopet mimo iti, priti, peljati, jezditi, leteti; figuré zopet se oglasiti (pri kom); zopet preiti (à quelque chose k čemu); verbe transitif zopet prekoračiti, prepeljati (z brodom, s čolnom); še enkrat, zopet podati; nabrusiti (klino); (z)likati; figuré poklicati si nazaj v spomin; še enkrat prebrati, pregledati; ponoviti (lekcijo); še enkrat delati, opravljati (izpit); populaire pretepsti

se repasser likati se
fer à repasser likalnik
repasser du linge, un tissu, une étoffe likati perilo, tkanino, blago
repasser la lime sur quelque chose (figuré) opiliti, izpiliti kaj
repasser une leçon, un rôle ponoviti lekcijo, vlogo
repasser par les mains de quelqu'un priti zopet komu v roke
repasser des ciseaux, des couteaux (na)brusiti škarje, nože
repasser un pli à plat (gladko) zlikati gubo
certains tissus ne se repassent pas nekatere tkanine se ne likajo