Franja

pet|a³ [ê] ženski spol (-e …) tehnika debelejši del: der Fuß (igelna Nadelfuß), die Sohle (pri plugu Pflugsohle, Schleifsohle); pri obliču: der Hobelkasten; pri kosi: der Sensenkiel
vojska udarna peta die Kugelpfanne
tehnika, pomorstvo pri motorju za čoln: der Sporn

pêta talon moški spol

nizke, visoke pete talons bas, hauts
srednja peta talon bottier
peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
dvojna peta talonnière ženski spol
biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap

pêta talón m ; zancajo m

Ahilova peta (fig) punto m vulnerable, fam punto m flaco
ojačana peta pri nogavici talón reforzado
biti komu za petami pisar (ali ir pisando) a alg los talones; (per)seguir a alg muy de cerca
komu peté lizati (fig) arrastrarse a los pies de alg
pokazati pete mostrar (ali apretar ali levantar) los talones
srečno pete odnesti salir sin gran perjuicio, salir bien librado

petasus -ī, m (gr. πέτασος)

1. popotni ali sončni klobuk s širokimi togimi krajci: Pl., Arn.

2. metaf. klobuk = kaj klobuku podobnega pri stavbah, npr. kupola: Plin.

petêlin gallo m

divji petelin gallo silvestre
petelin na strehi veleta f; (pri puški) disparador m, gatillo m
napeti (odpeti) petelina na puški armar (desarmar)

petessō -ere (iz petō kakor facessō, lacessō iz faciō, laciō) poganjati se za čim, težiti, stremeti za čim, gledati po čem, prizadevati si za kaj: aliquid Lucr., laudem Ci. Pri Fest. in P. F.: petissere.

péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

3. pren. dire, raccontare

4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria

pêti (le) cinquième

peti razred cinquième ženski spol
5. maj le cinq mai
peta kolona (politika) la cinquième colonne
Karel V. Charles cinq (Charles V) ali Charles Quint
biti peto kolo pri vozu (figurativno) être la cinquième roue du carrosse, être de trop
sprejem med 5. in 7. uro popoldne cinq-à-sept moški spol
vsakega petega v mesecu tous les cinq du mois

pêti² quinto

5. maj el cinco de mayo
Karl V Carlos Quinto (Carlos V)
biti za peto kolo pri vozu (fig) estar de más
peta kolona (pol) la quinta columna

peticija samostalnik
(pisna pobuda) ▸ petícióJezni kmetje so vladi izročili peticijo s 100.000 podpisi. ▸ A dühös gazdák 100 000 aláírást tartalmazó petíciót adtak át a kormánynak.Po spletu krožijo tudi številne peticije za prepoved festivala, pri čemer imajo nekatere več milijonov podpisnikov. ▸ Számos petíció is kering az interneten a fesztivál betiltása érdekében, néhányat már több millióan aláírtak.

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

petj|e [é] srednji spol (-a …) der Gesang (cerkveno Kirchengesang, izmenično Wechselgesang, siren Sirenengesang, responzorialno Responsorialgesang, zborovsko Chorgesang), dejanje: das Singen; živalstvo, zoologija der Gesang (ptičje Vogelgesang), der Schlag (slavca Nachtigallenschlag), petelina: der Hahnenschrei
koledniško petje das Sternsingen
skladba za petje das Gesangstück
šola petja die Gesangschule, Singschule
učiteljica petja die Gesanglehrerin
učitelj petja der Gesanglehrer
ura petja die Gesangstunde
pridobiti/izboriti si s petjem (etwas) ersingen
voditi pri petju vorsingen

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Petrēius 3 Petréj(ev), ime plebejskega rodu. Poseb. znan je M. Petreius Mark Petrej, ki je premagal Katilinove pristaše pri Fezulah in bil Pompejev legat v Hispaniji 54—49, poražen pri Tapsu l. 46: C., Ci., S. — Od tod adj. Petrēiānus 3 Petréjev: auxilium Auct. b. Afr.

Petrīnum -ī, n Petrín, tržič in podeželsko posestvo pri Sinuesi v Kampaniji (ager Falernus), sloveče po dobrem vinu: Ci. ep., H.

Petrocoriī -ōrum, m Petrokórijci, galsko pleme v Akvitaniji (v današnji pokrajini Perigord, severovzhodno od Bordeauxa): C. Pri Plin.: Petricorī.

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

Pferd, das, (-/e/s, -e) Tierkunde, Sport konj; Trojanisches Pferd trojanski konj; zu Pferde na konju; wie ein Pferd kot konj; aufs falsche/richtige Pferd setzen staviti na napačnega/pravega konja ( tudi figurativ ); auf dem hohen Pferd sitzen figurativ visoko nositi nos; das Pferd beim Schwanz aufzäumen/das Pferd hinter den Wagen spannen sedlati konja pri repu (narobe se lotiti kake stvari); mit jemandem Pferde stehlen können brez pomisleka zaupati (komu), povsem se zanesti na (koga); vom Pferd auf den Esel kommen prilično propasti

Phacus -ī, m (Φάκος) Fákos, utrjen kraj pri Peli v Makedoniji, zakladnica makedonskih kraljev: L.

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.