Franja

rejoice [ridžɔ́is] neprehodni glagol
(raz)veseliti se (at, in, over ob)
radovati se, dati izraza veselju
šaljivo uživati
prehodni glagol
razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)

I rejoice at his recovery veseli me, da je (on) ozdravel
to be rejoiced (at, by) razveseliti se (česa)
they were rejoiced to hear such good news razveselili so se, ko so slišali tako dobre novice
the news rejoiced me novica me je razveselila
to rejoice in s.th. naslajati se ob čem, s čim, uživati kaj
šaljivo he rejoices in the name Dick ime mu je Dick

réka (-e) f

1. fiume, corso, torrente:
reka narašča, poplavlja il fiume ingrossa, allaga
gorska reka fiume montano
plovna reka fiume navigabile
kraška reka fiume carsico

2. pren. fiume; fiumana:
reka avtomobilov un fiume di automobili
porabiti za kaj reke črnila versare su un tema fiumi d'inchiostro
reka lave colata di lava, fiume di lava

rekláma publicité ženski spol , réclame ženski spol , propagande ženski spol

radijska reklama publicité radiodiffusée, émission ženski spol publicitaire
svetlobna reklama réclame (ali publicité) lumineuse
reklama v zraku réclame aérienne
delati reklamo za kaj faire de la réclame (ali de la publicité) pour quelque chose
delati glasno, hrupno reklamo faire une réclame tapageuse, figurativno battre la grosse caisse

relātīvus 3, adv. -ē (referre) nanašajoč se na kaj, oziralen, relativen, odnosen, (so)razmeren: Arn. idr., qualitas M., appelatio Aug., nomen, pronomen Prisc.; adv.: M., vicinus et amicus relative dicuntur Aug.

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

re-legō² -ere -lēgī -lēctum (re in legere) zopet (znova, ponovno) skupaj vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno) povze(ma)ti, nazaj (z)motati, zmotati (zmotavati), nazaj zvi(ja)ti, nazaj vleči, nazaj potegniti (potegovati, (po)vleči): ianua filo (sc. Ariadnes) relecto inventa est O., abies docilis relegi Val. Fl.; pren.: quae dederam supra Pers. vzeti nazaj (preklicati), kar sem bil zgoraj priznal.

2. zopet (znova, ponovno) prepotovati, zopet (znova, ponovno) preteči, zopet (znova, ponovno) preiti, zopet (znova, ponovno) odriniti, zopet (znova, ponovno) prepluti: vias Val. Fl., aquas Hellespontiacas O., litora V. nazaj jadrati, relegit Asiam adpellitque Colophona T.; metaf. beroč, govoreč, v mislih preiti (prehajati), pregledati (pregledovati), premisliti (premišljevati): sermone labores O., quae ad cultum deorum pertinent Ci., omnia diligenter retractare et tamquam relegere Ci.

3. zopet (znova, ponovno) (pre)brati: scripta O., Troiani belli scriptorem H.

4. (pre)brati, (pre)čitati komu kaj: alicui librum Col.

re-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (re in lēgāre) odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): tauros in pascua relegant V., Catonem Cyprum relegare Ci., filium in praedia rustica relegarat Ci.; pesn. z dat.: at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus et nymphae Egeriae nemorique relegat V. ga izroči; occ. odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati) za kazen = izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), (za)poditi, odpoditi, odpotiti: consul Lamiam in contione relegavit edixitque, ut ab urbe abesset milia passuum CC Ci., ipse (sc. Caesar) relegati, non exulis utitur in me nomine O.; prim. relegatus (odposlanec, odslovljenec), non exsul dicor O. (gl. relēgātiō), filium ab hominibus relegare Ci., filium rus Ci., aliquem in exsilium L. poslati, aliquem in insulam T., Vell.

2. metaf. napotiti (napotovati) koga kam, oddaljiti (oddaljevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): milites reiecti et relegati a ceteris C. ločeni in odcepljeni od drugih, terris gens relegata ultimis Ci. v daljnih deželah stanujoč, bella Lucan., ambitione relegata H. opustivši kaj, izognivši se čemu, brez česa.
b) zavreči, ne vzeti (jemati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), ne spreje(ma)ti, zavrniti (zavračati): Samnitium dona Ci., verba alicuius O.
c) napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), opozoriti (opozarjati) koga na kaj: ad auctores Plin.
d) kaj na koga, kaj (pre)valiti, zvrniti (zvračati), pripisati (pripisovati) komu kaj, podtakniti (podtikati) komu kaj: rationem rectae honestaeque vitae ad philosophos Q., fortunae invidiam in auctorem Vell.; pass.: interdum culpa in hominem relegatur Q. se zvrne (pade) nazaj na … ; z dat. (komu?) odkazati (odkazovati), izročiti (izročati): ornandi causas tibi relegat Tib.

3. voliti v oporoki, zapustiti: dotem Icti., usum fructuum Icti.

relèvement [rəlɛvmɑ̃] masculin dvig; marine določitev neke točke s kompasom; commerce zvišanje; topografski posnetek

relèvement d'une statue, d'un navire échoué dvig kipa, nasedle ladje
relèvement des impôts, du prix des loyers, des salaires, des traitements zvišanje davkov, najemnin, mezd, plač
relèvement d'une économie vzpostavitev, ozdravljenje gospodarstva
faire le relèvement de quelque chose posneti kaj topografsko

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

re-līdō -ere -līsī -līsum (re in laedere)

1.
a) odbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj odskoči: in quam (sc. Italiam) altitudo Siciliae aestum relidit S. fr.; pren.: sonoris peccatorum relidentibus fluctibus Ambr.
b) narediti (povzročiti), da kaj odmeva: barbaros leudos arpa relidebat Ven.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti: Cass., quae firmata probant aut infirmata relidunt Aus.

3. raztolči, stolči: relisā fronte lignum dissilit Prud.

4. udariti, da(ja)ti, zada(ja)ti, pripeljati: alapis relisis Prud.

relief [rəljɛf] masculin relief, pridvig, nadvig; profil tal; pluriel odpadki, ostanki (jedi)

en relief dvignjen, (plastično) prikazan
reliefs pluriel d'un festin ostanki pojedine
reliefs pluriel d'une splendeur passée ostanki preteklega sijaja
carte féminin, cinéma masculin en relief reliefni zemljevid, reliefni kino
caractères masculin pluriel en relief du braille Braillove črke (za slepce)
avoir du relief izstopiti, biti v oči
donner du relief à quelque chose, mettre quelque chose en relief poudariti, osvetliti kaj
cette action a mis en relief ses qualités to dejanje je osvetlilo, lepo pokazalo njegove kvalitete

religion [rəližjɔ̃] féminin vera, religija; verstvo; pobožnost

religion d'Etat državna vera
guerre féminin de religion verska vojna
nom masculin de religion redovniško ime
avoir de la religion biti veren, pobožen
éclairer la religion de quelqu'un poučiti koga
entrer, mettre en religion iti, vtakniti v samostan
se faire une religion, un point de religion dc quelque chose čutiti se absolutno obvezanega za kaj

re-ligō² -ere (re in ligō [soobl. = lego] spoštovati; prim. dīligō) obzirno imeti v mislih, upoštevati, ozirati se na kaj; od tod le adj. pt. pr. religēns -entis bogaboječ: religentem esse oportet, religiosus ne fuas Publius Nigidius Figulus ap. Gell.

re-linō -ere -lēvī (re in linere) kaj zalepljenega ali zasmoljenega odpreti (odpirati), odčepíti (odčépiti): dolia omnia Ter. načeti, odpreti, mella V. vzeti iz.

relinquish [rilíŋkwiš] prehodni glagol
opustiti (načrt, navado itd.); odreči se (pravici); odstopiti (od česa), prepustiti (to komu)
odstopiti (posest); pustiti

to relinquish a hope, an idea opustiti upanje, misel
to relinquish one's hold on s.th. izpustiti kaj

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

reliquor -ārī -ātus sum (reliquus) dolgovati še kaj, biti še kaj dolžan, biti v zaostanku z dolgom (s plačilom dolga): Icti., eos debitores rerum publicarum accipere debemus, qui ex administratione rei publicae reliquantur Icti., si filius in muneribus publicis reliquatus est Icti.; z acc.: reliquatus est amplam summam Icti., debitum ex conductione Icti.

re-luctor -ārī -ātus sum (re in luctārī) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, nasprotovati, braniti se česa, pred kom (čim), zoprvati: Cu., Mart., Sen. tr. idr., in cubiculo reluctantis (sc. feminae) vestigia cernebantur T., dracones reluctantes H., vitulus multa reluctans V., etesiae reluctantur navigationi Plin. iun., reluctata luna O. čaru se upirajoča; metaf.: reluctatus invitusque Vell., multum reluctata verecundia Plin. iun.; z inf. truditi se, prizadevati si (proti čemu): Cl. — Od tod adv. pt. pr. reluctanter upirajoč (braneč) se: renitenter et reluctanter Aug.

remain² [riméin] neprehodni glagol
(pre)ostati; preosta(ja)ti

to remain on hand trgovina ostati neprodan (o blagu)
I remain yours truly N.N. (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.
it remains to be seen, it remains to be proved to bomo (še) videli, to je treba še dokazati
is there any oil remaining in the cruet? je ostalo še kaj olja v steklenički?
no choice remains to me nimam druge izbire
one thing remains certain nekaj je gotovo
the only pleasure that remains to an old man edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku

remark² [rimá:k] prehodni glagol
opaziti, zaznati; pripomniti, komentirati, kritizirati; opozoriti (na)
neprehodni glagol
izreči svojo sodbo (on, upon na)
dati svoje pripombe, pojasniti, povedati svoje stališče (on, upon o, gledé)

to remark on s.th. omeniti kaj
allow me to remark that it is getting late dovolite, da vas opozorim, da je že pozno
he remarked on her laziness imel je pripombo gledé njene lenobe