Franja

dolžnóst duty; obligation; task

po dolžnósti in duty bound
čut dolžnósti sense of duty
neprijetna dolžnóst unpleasant duty
storjen preko dolžnósti supererogatery
moja sveta dolžnóst my bounden duty
nehvaležna dolžnóst thankless duty
vršilec dolžnósti vicegerent
v dolžnóst (v d.) konzula acting consul
javiti se na dolžnóst to report for duty
izpolnitev dolžnósti carrying out one's duty
moja dolžnóst je, da grem tja it is incumbent on me to go there
opravljati svoje dolžnósti to attend to one's duties; to perform one's duties
ne opraviti svoje dolžnósti to fail in one's duty
prevzeti dolžnósti to take up one's duties
storiti svojo dolžnóst to do one's duty
to smatram za svojo dolžnóst I think it my duty
smatram za svojo dolžnóst, da (rečem)... I think it my duty to (say)..., I deem it my duty to (say)...
odvezati dolžnósti to relieve of an obligation, to release from an obligation
zanemarjati svoje dolžnósti to be slack in one's duties

dolžnóst devoir moški spol , obligation ženski spol , engagement moški spol

storiti, opraviti, izpolniti svojo dolžnost faire, remplir, accomplir son devoir
ne storiti svoje dolžnosti manquer à son devoir
moja dolžnost je, da il est de mon devoir de
moralna dolžnost devoir moški spol moral (ali de conscience)
državljanska dolžnost devoir civique (ali des citoyens)
službena, uradna dolžnost devoir (ali obligation) de service, obligation professionnelle
v izpolnjevanju dolžnosti dans l'accomplissement de ses devoirs (ali de sa fonction)
po uradni dolžnosti d'office
dolžnost vzdrževati koga obligation alimentaire (ali d'entretien)
zakonska dolžnost devoir conjugal

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique

domàč doméstico; casero; nacional

v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg

domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
biti domače sprejet essere accolto familiarmente
po domače povedati dirla in parole povere

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

dòmāćī -ā -ē domač, domači: domaći učitelj, hljeb, hleb; to su moji domaći -e životinje; -a plovidba; domaći aerotransport; osjećajte se na -u (po -u) počutite se kot doma (po domače)

domandare

A) v. tr. (pres. domando)

1. vprašati:
domandare qcs. a qcn. vprašati koga kaj
domandarsi spraševati se; čuditi se:
mi domando cosa fare sprašujem se, kaj naj storim

2. prositi; zahtevati:
domandare scusa opravičiti se
domandare la parola prositi za besedo
domandare ragione di qcs. zahtevati pojasnilo o čem

B) v. intr. vprašati, povpraševati (po), klicati:
al telefono domandano di te kličejo te po telefonu

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

domicile [dɔmisil] masculin bivališče; dom, stanovanje; domicil

à domicile doma, domov
sans domicile fixe brez stalnega bivališča
certificat masculin de domicile domovnica, domovinska izkaznica
changement masculin de domicile sprememba bivališča
droit masculin de domicile domovinska pravica
livraison féminin à domicile dostava na dom
travail masculin à domicile delo na domu
changer de domicile spremeniti bivališče
établir son domicile, élire domicile nastaniti, naseliti se
prendre quelque chose à domicile priti po kaj na dom
remettre à domicile dostaviti na dom
travailler à domicile delati na domu

dominio m (pl. -ni)

1. oblast, moč:
sete di dominio sla po oblasti

2. (politična, vojna) prevlada

3. obvladovanje, oblast:
dominio di se samoobvladovanje
dominio utile užitek

4. (teritorialna) posest:
i domini coloniali kolonialne posesti

5. pren. področje, torišče, domena

6. pravo last:
di dominio pubblico v javni lasti; pren. splošno znano

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domnevati glagol
(predvidevati) ▸ feltételez, valószínűnek tart, vélPolicisti domnevajo, da je moški najbrž po nesreči padel v vodo. ▸ A rendőrök valószínűnek tartják, hogy a férfi véletlenül esett a vízbe.
Mnogi domnevajo, da uživanje antibiotikov zmanjšuje tveganje srčnih obolenj. ▸ Sokan úgy vélik, hogy az antibiotikumok szedése csökkenti a szívbetegségek kockázatát.

domotóžje mal moški spol du pays, nostalgie ženski spol

imeti domotožje po avoir la nostalgie de, s'ennuyer de, regretter quelque chose

domovína native country; native land; fatherland; mother country; homeland; native soil; home

v domovíni at home
druga domovína country of adoption
hrepenenje po domovíni homesickness, nostalgia
hrepeneti po domovíni to be homesick
zapustiti domovíno to leave one's country, arhaično to expatriate oneself

domuitiō -ōnis, f (= domum itiō: domus in īre) hoja domov, povratek domov, vrnitev domov: Acc. fr., Pac. fr., Tragicus ap. Luc., Tragicus ap. Corn., Ap. — Po nekaterih pri tragikih tudi domitio.

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.