Franja

Kupfertiefabdruck, der, globoki tisk v bakru

kùrān-hamájlija ž (t. kuran-hamaili) knjižica z izreki iz korana, ki jo muslimani nosijo kot amulet v posebni pušici

kùrbān-bàjram m (t. , ar.) muslimanski praznik žrtve, traja štiri dni v mesecu zulhidže

kuren biti na zdravljenju v zdravilišču; delati kuro

kùrjučiti -īm navijati puškino cev na ognjišče, vdevati v kopito

kùrjuk m (t. kujruk)
1. rep ali kar je repu podobno: zaošija vjetar kroz badžu, naglavice, uzvitla dim, a dugi vatreni kurjuci opletu se za njim
2. kita, v kito spleteni lasje: danas se kurjuci i kod žena i djevojaka retko vide
3. zastar. ognjišče pri puški, kopito

kùrna ž (t. kurna, ar.) štirioglato kamnitno korito v kopališču

kursieren biti v obtoku; krožiti

Kursunterricht, der, pouk v skupinah

Kurvenfahrt, die, vožnja v ovinku

Kurzschlußhandlung, Kurzschlusshandlung, die, ravnanje v afektu

Kußmund, Kussmund, der, usta v obliki srca

kùšāk -áka m (t. kušak)
1. daljši kos svilene ali bombažne tkanine v obliki traku, ki si ga v ljudski noši ženske ovijajo okrog pasu
2. prečna letva kot opora: vrata su od tri do četiri daske kušacima utvrdene; kušak je srednje poprečno drvo na vratima, duže je i probušeno, da ulazi gvozdeni šip u njega, da se mogu vrata zatvoriti

kušàma ž, kušànma ž (t. kušanma) dial. slavnost v cehovski organizaciji, ko je vajenec napredoval v pomočnika ali pomočnik v mojstra

kutòleža m kdor leži v kotu: mačak kutoleža miša ne hvata

kvȁrta ž (lat. quartus)
1. muz. kvarta, interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj
2. žitna mera, različna po krajih, 20 do 40 litrov: deset kvarata kukuruza
3. mera za tekočine, pribl. četrt litra: tri -e rakije
4. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju: ne mačuješ li dva-tri dana, kvinta, kvarta, prim. sekond, ruka ti omrtvi

kvȑžiti -īm dajati v klade, mučiti: hajduka su dželati

la [la] masculin šesti glas v glasovni lestvici

donner le la dati ton

labefactātiō -ōnis, f (labefactāre) pretresanje

1. majanje: dentium Plin.

2. metaf. stres, pretres v državi, spodkop(avanje): hic … mediocris labefactatio comparatur Q., libertatis l. Cod. Th.

labefactō -āre -āvī -ātum (intr. in frequ. glag. labefacere)

1. (o)majati, pretresti (pretresati), (po)rušiti, podreti (podirati): demoliri signum ac vectibus labefactare conantur Ci. podreti, labefactatus rigor auri Lucr. omehčana, horrea bellicis machinis labefactata Suet., aedium fundamenta l. Cod. Th.

2. metaf.
a) (fizično) v obstoju omajati, pretres(a)ti: animam sedibus intus Lucr., quo minus colla eorum (boum) labefactentur Col. da se tem manj ožulijo; pesn.: labefactat onus gravidi temeraria ventris O. skuša splaviti telesni plod.
b) (v državljanskem obstoju, politično) omajati, (o)slabiti, spodkopa(va)ti, (z)rušiti, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): labefactarat vehementer aratores (blaginjo oračev) iam superior annus, proximus vero funditus everterat Ci., l. patriam, rem publicam, statum rei publicae, hominis dignitatem, consulatum, acta, orationem alicuius, amicitiam aut iustitiam, iura ac leges Ci., nulla vis coniunctionem bonorum confringere et labefactare potest Ci., alicuius fidem pretio (s podkupnino), provinciarum fidem T.; med.: cum ad iudicem causam labefactari animadvertunt Ci. da omahuje.
c) (duševno) koga omajati: labefacto paulatim Pl., ita me video ab ea astute labefactarier (star. = labefactari) Ter., non illam rarae labefactes munere vestis Cat.