Franja

Turrānius 3 Turánij(ev), ime rimskega rodu; znani so:

1. Turranius Niger Turanij Niger, prijatelj Varona in Kvinta Cicerona, dober kmetovalec: Ci. ep., Varr.

2. M. Turranius Mark Turanij, pretor: Ci.

3. C. Turranius Gaj Turanij, praefectus annonae: T.

4. Turranius Turanij, tragiški pesnik: O. Od tod adj. Turrāniānus 3 Turánijev, turánijski, turanijánski (= Turanija Nigra): pira Col., Plin., Macr.

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

turri-ger 3 (turris in gerere) stolponosen, s stolpom (stolpi) opremljen, stolpovit, stolpat, stolpast: urbes V., humeri elephantorum Plin., carinae Lucan., ferae moles Sil., patriae imago turrigero canos effundens vertice crines Lucan.; od tod turrigera = s stolpastim (zidnim) vencem okrašena, vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Cybele, Ops, dea (= Kibela) O.

turris -is, acc. -im, mlajše -em, abl. -ī, redkeje -e, f (izpos. τύρσις, τύῤῥις)

1. visoka zgradba, stolp, grad, palača: pallida mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres H., contionari ex turri alta solebat Ci., Hannibal ad suam turrim pervenit L., turris marmorea Vitr., Maecenatiana Suet.

2. occ.
a) stolp: Acc. ap. Prisc., O., V., Tib., Plin. idr., celsae decidunt turres H.
b) utrjevalni stolp, zidni stolp, taborski stolp, s katerim so v vojni utrjevali zidovje in tabor: Pl. (pren.), Ci. idr., turris tectum C., turris latericia C., si turrim ex latere (= latericium) sub muro fecissent C., turres castrorum C., turres excitare C.
c) lesen oblegovalni stolp, ki so ga gradili na ladjah, na kopnem pa so ga na valjih pomikali proti mestnemu obzidju: Ci. ep, L.; v boju so ga napolnjenega z vojaki nosili tudi sloni: L.
d) stolpast golobnjak: Varr., incipient turres vitare columbae O.

3. metaf. stolp, štirikotna bojna razporeditev: Ca. ap. Fest., vocabula sunt militaria, quibus instructa certo modo acies appellari solet: „frons“, „subsidia“, „cuneus“, „orbis“, „globus“, „forfices“, „serra“, „alae“, „turres“ Gell.

turrītus 3 (turris)

1. stolpat, stolpast, stolpovit, s stolpi opremljen, s stolpi utrjen: muri, moenia O., castella Lucan., puppes V., moles, tempora Sil., boves Lucas turrito corpore taetras Lucr., elephanti Auct. b. Afr., Plin.; kot fem. Kibelin vzdevek s stolpastim (zidnim) vencem okrašena (= turrigera; gl. turriger), vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Berecynthia mater V., mater O., dea Pr.

2. occ. visok kakor stolp (= zelo visok), nagrmaden, nakopičen: scopuli V.; o lasnem nakitu: corona Lucan., caput Prud., vertex Hier.

Tūsculum -ī, n Túskul, staro mesto (municipium) severovzhodno od Rima, ki ga je baje ustanovil Telegon (zdaj Frascati): H., Ci., L. — Od tod adj.

1. Tūsculus 3, túskulski: telus Tib., colles Mart., moenia Sil., umbra Stat.; subst. Tūsculī -ōrum, m Túskul(c)i, preb. Tuskula: Mart.

2. Tūsculānus 3 túskulski, tuskulánski: arx, populus L., disputationes Tusculanae Ci. ali samo Tusculanae Prisc. tuskulski pomenki (razprave), pomenki (razprave) v Tuskulu (= pomenki, ki so potekali na Ciceronovem podeželskem posestvu pri Tuskulu); subst.
a) Tūsculānī -ōrum, m Túskul(c)i, Tuskulán(c)i, preb. Tuskula: Ci.
b) Tūsculānum -ī, n (sc. praedium) Tuskulán(sko), Túskulsko, (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Tuskulu: Ci.; od tod adj. Tūsculānēnsis -e túskulski, tuskulánski: dies Ci. dnevi, prebiti na Tuskulskem (Ciceronovem podeželskem posestvu).

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

Tūtilīna -ae, f (tuērī) Tutilína = „Zaščitnica“, boginja zaščitnica

1. božanstvo, ki so ga klicali na pomoč v stiski: Varr. ap. Non.

2. kot varuhinja spravljenega žita: Varr., Macr., Aug., Tert. (v eni od izdaj Tutulina).

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

tvój, -a, -e prijatelj your friend
neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
to je tvoje this is yours
tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
naj bo po tvojem have it your own way
po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
ti in tvoji you and yours
kar je moje, je tvoje what's mine is yours

tvòriti -īm delati: žene su da zbore, a ljudi da tvore; svi oni skupa tvore porodicu vsi skupaj so družina; od pridjeva tvorimo imenice

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

Tyndaris² -idis, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindárida

1. mesto na severni obali Sicilije (ustanovil ga je Dionizij starejši) s slovečim Merkurjevim kipom; tega so Kartažani ugrabili, a ga je Scipion mlajši (Afričan, Afriški) vrnil meščanom: Ci., Plin. — Soobl. Tyndareum -eī ali Tyndarium -iī, n (Τυνδάριον) Tindárej, Tindárij: L. — Od tod adj. Tyndarītānus 3 tindáridski, tindaritánski, iz Tindáride prihajajoč, v Tindáridi bivajoč: civitas, legati, Mercurius Ci.; pl. subst. Tyndarītānī -ōrum, m Tindáridci, Tindaritán(c)i, preb. Tindaride: Ci.

2. mesto v Kolhidi: Plin.

3. ime (najbrž psevdonim) neke Horacijeve prijateljice: H.

Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)

1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.

2. meton.
a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.

3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert.

ubbidire

A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo

2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

B) v. intr.

1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ubòjati se -jīm se zbati se, ustrašiti se, zaslutiti nekaj hudega: bojao sam se ali se nisam ubojao; bojah se prosilaca, ali se ne ubojah, jednoga dana dodoše prosci i isprosiše me bala sem se, da bodo snubci prišli in tega strahu se nisem mogla otresti, nekega dne so snubci prišli in me zasnubili; bojala se za zdravlje svojega djeteta i ubojala se in strah je bil upravičen