Franja

peró pluma f ; (vzmet) muelle m

nalivno pero (pluma f) estilográfica f, pluma fuente f
pisalno, risalno pero pluma f, pluma f de dibujo
pero v uri muelle m de reloj
čapljino (gosje, za klobukom, pavovo, nojevo) pero pluma f de garza (de ganso, de sombrero, de pavo real, de avestruz)
figovo pero hoja f de higuera, (pri kipih) hoja f de parra

peroralno cepivo stalna zveza
medicina (vrsta cepiva) ▸ orális vakcina, szájon át adott oltóanyag
Za peroralno cepivo proti koleri je ugotovljeno, da pri 50−60 % primerov učinkuje več kot dve leti. ▸ A szájon át adott kolera elleni oltóanyag 50–60 százalékkal hatásosabbnak bizonyult kétéves kor felett.

per-ōrō -āre -āvī -ātum (per in ōrāre)

1. govor (razpravo, razpravljanje) ali kaj podobnega konč(ev)ati, skleniti (sklepati): quoniam satis multa dixi, est mihi perorandum Ci., res illā die non peroratur, iudicium dimittitur Ci. narratione peroratā Corn., de qua cum dixero, totum hoc crimen decumanum peroraro Ci.; od tod pren.: sed haec tum laudemus, cum erunt perorata Ci. ep. ko bo vse pri kraju; occ. sklepni govor imeti (prim. perōrātiō): perorandi locum semper tibi reliquit Ci.

2. govor imeti, govoriti (poseb. pred sodniki), razpravljati, svojo misel (svoje misli) razode(va)ti (poda(ja)ti) o čem: accusatores et testes certatim perorabant T., contra tales oratores totam causam p. Ci., cum de ceteris perorasset, dixit N., a Q. Hortensio, clarissimo viro atque eloquentissimo causa est P. Sesti perorata nihilque ab eo praetermissum Ci., p. in aliquem Plin., Suet. idr., certabant, cui ius perorandi in rem darent T., breviter peroratum esse potuit (v kratkem času bi se dalo dognati) nihil me commisisse L.

per-ōsus 3 (per in odisse)

1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.

Perranthes -is, m Peránt, grič pri Ambrakiji: L.

Persa -ae, f (Πέρση) Pêrza

1. Okeanida, Helijeva soproga, mati Ajeta, Kirke, Pazifaje, Hekate idr.: Hyg. — Od tod
a) metron. Persēïs -idis (-idos), f (Περσεΐς) Perzéida, Perzina hči = Hekata: Stat. ali = Circa: Val. Fl.; pri Ci. = Perza; kot adj. = čarovniška: herbae O.
b) adj. Persaeus 3 ali Persēïus 3 (Περσήϊος) Pêrzin: Val. Fl.

2. ime nekega psička: Ci.

Perse͡us -eī, m (Περσεύς) Perzêj

1. sin Zevsa in Danaje, Andromedin soprog, ki je ubil Meduzo; po smrti je bil postavljen med ozvezdja; gr. sklanjatev: gen. -eos, acc. -ea; lat. sklanjatev: gen. -eī, acc. -eum: Ci., O. Od tod adj. Persēus 3 ali Persēius 3 (Περσήϊος) Perzêjev: Persea secta Pr., Persea Tarsos Lucan., Perseum Argos Stat., Perseia castra sequi O. Prim. Persēis.

2. nezakonski sin Filipa III., zadnji makedonski kralj; premagal ga je rimski vojskovodja Emilij Pavel pri Pidni l. 168 (gr. sklanjatev: gen. -eos, dat. -eī, acc. -en, voc. -e͡u; lat. sklanjatev: nom. -eus, gen. -eī, dat. -eō, acc. -eum, abl. -eō): L., Iust. Prim. Persēis.

perseverare v. intr. (pres. persēvero)
perseverare in qcs. vztrajati pri čem

persist [pəsíst] neprehodni glagol
vztrajati (in pri čem)
držati se, ne popustiti; dalje delati (with na)
dalje trajati

persistere v. intr. (pres. persisto)

1. vztrajati:
persistere in un proposito vztrajati pri nameri

2. nadaljevati se, ne prenehati:
la febbre persiste vročina ne popušča

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

person [pə:sn] samostalnik
oseba, posameznik, individuum; zunanjost, telo
slovnica oseba

in person osebno
for my person kar se mene tiče
artificial (ali juristic) person pravna oseba
natural person fizična oseba
he has a fine person ima lepo telo
you are the very person I want prav tebe želim
search of the person osebna preiskava
to carry s.th. on one's person imeti kaj pri sebi

per-stō -āre -stitī (-stātūrus L.)

1. do konca trdno stati, presta(ja)ti, obsta(ja)ti, osta(ja)ti: Plin., Tib., Sen. ph., Auct. b. Afr. idr., totā nocte Cu., armati omnes diem totum perstant L., perstat et ait O., Symplegades perstant O.

2. metaf.
a) (vz)trajati, nespremenjen osta(ja)ti, obsta(ja)ti: laurea toto perstitit anno O. lovorika je ostala zelena vse leto, perstet hiems O., si perstiterit ira dei O., nihil est, toto quod perstet in orbe O.
b) osta(ja)ti pri čem, vztrajati v čem, pri čem, držati se česa: Plin. iun. idr., in sententiā C., in pravitate Ci., in incepto L., O., amore Sen. tr., animis Stat., si perstas indeclinatus amico O. če ostaneš neomajno zvest prijatelju, mens eadem perstat mihi V.; z inf.: T., si perstas certare O. če nadaljuješ boj, si perstiteris corpus ad ea, quae dixi, referre Ci.; abs.: perstitit Narcissus T. je ostal pri svojem sklepu, perstat Atlantiades O., persta atque obdura H., mens eadem perstat mihi V.

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi

pertinācia -ae, f (pertināx)

1. trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: Ter., Suet., quae enim pertinacia quibusdam, eadem aliis constantia videri potest Ci., non in pertinaciā, sed in moderatione (v popustljivosti) Ci., pertinaciam frangero L., non ultra in pertinaciā manere L., pertinaciā desistere C., p. perseverantiae finitima Ci., hominum nimia p. et arrogantia C.

2. vztrajnost, stanovitnost: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio Acc. fr., huius pertinaciae cessit Catulus V., miraculo esse Romanorum pertinacia (sc. Macedonibus) L., in evitando inevitabili malo pertinacia Sen. ph. Pri Ci. pooseb. kot hči Ereba in Noči.

per-vius 3 (per in via)

1. prehod dopuščajoč, prehoden, dohoden, hoden: Ter., Plin., saltus cavā valle p. L., tellus O., amnis T., transitiones perviae Iani nominantur Ci., iaculum tempora pervia fecit O. predre; z dat.: vas aëri minus pervium Macr., loca equo non pervia O., perviae naves pugnantibus erant L.; subst. n pervium -ii, n prehod: ne pervium illā exercitibus foret T.

2. metaf.
a) act. prehod ustvarjajoč, predirajoč: ensis Sil.
b) dostopen, odprt: nihil ambitioni pervium T., cor mihi nunc pervium est Pl. zdaj mi je lahko pri srcu, nullum non cogitationi pervium tempus Sen. ph.

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pések sand

fin pések fine sand
kup péska a heap of sand
plast péska a layer of sand
zaboj za pések sandbox
grad iz péska (na plaži) sandcastle
trosilec péska (pri lokomotivi) sander
zrno péska grain of sand
vreča péska sandbag
živ pések quicksand, shifting sands pl, (sipina) syrtis
zgrajen na pésku built on sand
graditi na pésku (figurativno) to build on sand, to plough the sands, to rely on a broken reed
to je samo pések v oči (figurativno) that's pure eyewash
nasuti komu pések v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes, to hoodwink someone, to bamboozle someone
posuti s péskom to sand, to strew with sand
zasuti s péskom, zakopati v to sand

peščišče samostalnik
(sredica s pečkami pri sadju) ▸ magházHruške olupimo, odstranimo peščišča, narežemo na kocke in jih pokapamo z limoninim sokom. ▸ A körtéket meghámozzuk, eltávolítjuk a magházukat, kockára vágjuk őket, és citromlevet csepegtetünk rájuk.