Franja

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

sō-cors -cordis, abl. sg. -i, gen. pl. -ium, adv. (le v komp.) socordius (iz se = sē brez [gl. sēd] in cor)

1. omejen, kratkoumen, maloumen, slaboumen, topoglav, top: ut excitaret homines non socordes ad veri investigandi cupiditatem Ci., quam isti stolidos ac socordes videri creditis eos, qui … L., vulgus, animus, ingenium T., Claudius socordior Sid., apud socordissimos Scythas Ap.

2. neskrben, brezskrben, brezbrižen, nepremišljen, nemaren, malomaren, mlahav, nedelaven, nedejaven: Pl., Prud. idr., socors ipsius natura neglegensque Ci., neque victoriā socors aut insolens factus S., Seianus nimiā fortunā socors T., socordius ire milites occipere S. ap. Non., ab Albanis socordius res acta L., hostis successu rerum socordius agens T.; z gen. = ne brigajoč se, ne skrbeč za kaj, ne zanimajoč se za kaj, ki je brez skrbi za kaj, brezskrben (neskrben) glede česa: ceterarum rerum socors Ter., gregarius miles futuri socors T.

Sōcratēs -is in -ī, acc. -em, pa tudi -ēn, voc. včasih -e, m (Σωκράτης) Sókrat

1. atenski filozof, rojen l. 469, nasprotnik sofistov. Kot veleizdajalec in pohujševalec mladine je bil obsojen na smrt l. 399: Pl., Ci., Val. Max. idr.; pl. Socratae apel.: cur non aliquando possint omnia quoque paria usu venire, ut existant per huiuscemodi stellarum concursiones et similitudines Socratae simul et Antisthenae et Platones multi genere, forma, ingenio, moribus, vita omni et morte pari? Gell., sic Agathonis convivium, quia Socratas Phaedros Pausanias et Erysimachos habuit Macr. — Od tod adj. Sōcraticus 3 (Σωκρατικός) Sókratov, sókratski: philosophi Ci. sókratski filozofi, sókratovci, sokrátiki = Sokratovi učenci, pristaši Sokratove filozofske šole, sermones H. = filozofski, modroslovski, chartae H. spisi sokrátikov, domus H. Sokratova (filozofska) šola, opus O., interrogationes Q., sinus Pers. filozofiji (modroslovju) vdano, aliquem Socraticā fide diligere Petr., Socratici cinaedi Iuv. (mereč na Sokratovega ljubljenca Alkibiada); subst. Sōcraticus -ī, m sokrátik, sókratovec, Sókratov učenec ali pristaš, učenec Sókratove filozofske šole: Xenophon Varr., N.; večinoma pl. Sōcraticī -ōrum, m sokrátiki, sókratovci, Sókratovi učenci ali pristaši, učenci Sókratove filozofske šole: Ci.

2. grški slikar: Plin.

3. grški kipar: Plin.

socrus -ūs, f (socer; gl. to besedo) tašča, starejše svekrva: Ter., Mart., Iuv. idr., apud Dineam, quae tum ei mulieri socrus erat Ci., socer et socrus Icti., socrus magna Dig. stara tašča = babica ali stara mati moje (tvoje itd.) soproge; preg.: premit invisam socrus iniqua nurum O. — Soobl. (na napisih) socera in sinkop. socra -ae, f; toda: socrus non socra Prob.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

sodník (-a) | -íca (-e) m, f

1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista

2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara

3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato

soffrire

A) v. tr. (pres. sōffro)

1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev

B) v. intr.

1. trpeti

2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi

3. veneti

soglásen (-sna -o) adj.

1. concorde, consenziente, consensuale:
soglasna ločitev separazione consensuale
niso bili soglasni z njegovim načrtom non erano d'accordo con il suo piano

2. unanime, ekst. corale:
soglasna izvolitev elezione unanime
soglasen protest protesta corale

3. armonico; proporzionato

soglásje (-a) n

1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
v popolnem soglasju di comune accordo

2. assenso, benestare, beneplacito:
mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori

3. armonia, concordia

sók (-a) m

1. bot. succhio; linfa dei vegetali

2. succo; (iztisnjen sok) spremuta:
pomarančni sok succo d'arancia
limonov sok spremuta di limone
gosti, kašasti sok succo non filtrato, filtrato

3. biol., fiziol. succo, umore:
črevesni, želodčni sok succo enterico, gastrico

4. (tekočina, ki se izloča pri pečenju, dušenju) sugo

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

sòl sel moški spol , esprit moški spol

brez soli sans sel, sans saveur, insipide, fade, figurativno sans intérêt, sans objet
dišeča sol sel volatil, sels anglais, sels
debela sol gros sel
drobna sol sel fin
grenka sol sel amer, sel d'epsom, sulfate de magnésium
jelenova sol carbonate d'ammonium, sel volatil d'Angleterre
kalijeva sol sel potassique (ali de potassium)
kamena sol sel gemme
kuhinjska sol sel de cuisine, gros sel
lužna sol sel alcalin, potasse ženski spol
morska sol sel marin
ščavna sol sel d'oseille, oxalate moški spol monopotassique
živinska sol sel gris (ali non raffiné)
davek na sol impôt moški spol sur le sel, gabelle ženski spol
rudnik soli mine ženski spol de sel (gemme)
žila soli (v rudniku) veine ženski spol (ali filon moški spol) de sel
variti, pridelovati sol sauner

sōlācium -iī, n (sōlārī)

1. tolažilo, tolažba, uteha, tešilo, lajšalo: Pl., Lucr., Plin. iun., Stat. idr., vacare culpā magnum est solacium Ci. ep., parenti suo magno solacio in laboribus fuit Ci., luctum alicuius nullo solacio levare posse Ci., hoc est mihi solacio C., solacium morti invenire L., aliqua solacia invenire aegro animo L., alicui solacia dicere O. govoriti komu tolažilne besede, tolažiti koga, tu (sc. Musa) solacia praebes O.

2. occ.
a) tolažba = pomagalo, pripomoček, pomožno sredstvo, lajšalo, pomoč, zavetje, zatočišče, pribežališče: solacium annonae Ci., haec studia adversis rebus perfugium ac solacium praebent Ci., solacia servitutis Ci., solacium exitii quaerunt Ci., solacia luctūs exigua ingentis V., inlustrium domuum adversa … solacio affecit D. Silanus Iuniae familiae redditus T. je olajšal, solacium populo campum Martium patefecit T.
b) povrnitev škode, odškodovanje, odškodnina, povračilo, povrnitev, zadostilo, zadoščenje, nadomestilo, nadomestek, odškodba, odmerilo, odmena: Val. Max.,. Iust., cineri filii sui solacium reportare ex tua calamitate Ci., tumulo solacia posco O., ne sine solacio ageret T., mihi non ultione nec solaciis opus est T., recolere aliquem honoribus in solacium T., nimius honos in solacium cessit T., suprema humandi solacia Amm. opravila, storila, storitve; kot jur. t.t. odškodnina: certum solacium constitutum est Dig., solitum solacium domino praestare Dig.
c) nega, negovanje, oskrba, vzdrževanje, preživljanje, prehranitev, prežitek: Ulp. (Dig.).

3. meton. tolažba = tolažnik, tolažnica: dicta, duri solacia casūs V., aves, solacia ruris O., Pierides solacia frigida O.

Opomba: V rokopisih in nekaterih izdajah najdemo tudi (nepravilno) obl. sōlātium.

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

sóld (-a) m

1. num. soldo

2. pren. soldi, quattrini, denaro:
za delo ne dobiti solda non essere pagato per un lavoro
gledati na vsak sold essere tirchio, lesina

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

sole m

1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se

3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak

4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode

6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

soliar -āris, n (solium) prestolna preproga, prestolno pregrinjalo: P. F., Phrygio, qui pulvinar poterat pingere, soliar † devigebat Varr. ap. Non., solia appellantur sedilia, in quibus non plures singulis possint sedere; ideoque soliar sternere dicuntur, qui sellisternium habent, et sol[i]aria vocantur Babylonica, quibus eadem sternuntur Fest.