Franja

mrávlja zoologija ant

bela mrávlja (termit) white ant, termite
krilata mrávlja winged ant
biti priden, marljiv kot mrávlja to be as busy as a bee, to work like a beaver

mrávlja (-e) f zool. formica:
priden kot mravlja laborioso come una formica
črna mravlja lasio (Lasius niger)
lesna mravlja camponotino (Camponotus ligniperdus)
rdeča mravlja formica rossa, dei boschi (Formica rufa)
rjava mravlja formica fosca (Formica fusca)
velika mravlja camponotino (Camponotus herculeanus)
bele mravlje termiti (sing. -e) (Isoptera)

mrávlja hormíga f

mravlja velikanka hormiga gigante
kraljica mravlja hormiga reina
biti marljiv kot mravlja (fig) ser una hormiga

mrha samostalnik
1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bigeZa dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemétZmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állatIn nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.

mrlič moški spol (-a …) der Tote (ein -r); (truplo) die Leiche, der Leichnam
mrzel kot mrlič leichenkalt
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
pravo dovolilnica za prevoz mrliča der [Leichenpaß] Leichenpass
okradenje mrliča der Leichenraub
oskrunjenje mrliča die Leichenschändung
skrunilec mrliča der Leichenschänder
zvoniti mrliču ausläuten
figurativno da bi mrliča zbudil um Tote aufzuwecken

mrlìč (-íča) m

1. morto, cadavere:
dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
bedeti pri mrliču vegliare il morto
kropiti mrliča benedire il morto
zvoniti mrliču suonare a morto
pokopati mrliča seppellire il morto
bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte

2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle

mrlišk|i (-a, -o) Leichen-, Toten- (voz der Leichenwagen, bledica die Leichenblässe, srajca das Totenhemd); (bled kot mrlič) leichenhaft

mŕšav thin, lean, meagre; lank; skinny; slender; scrawny

mŕšav kot trska (as) thin as a rake
mŕšavega obraza thin-faced
mŕšav dobiček meagre (ali poor) profits pl

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

mrt|ev² (-va, -vo) tehnika, pravo, geografija tot; radijski sprejemnik: empfangstot
geografija mrtev rokav das Altwasser, toter Arm, Altarm
tehnika mrtva lega der Totpunkt
pravo mrtva roka tote Hand
mrtva sezona tote Saison
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
mrtev čas die Totzeit
mrtev jezik tote Sprache
mrtvi kot toter Winkel
mrtvi tek tehnika toter Gang
mrtvi tir železnica totes Geleise

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mrtvorojenec samostalnik
1. (mrtev otrok) ▸ halva születettMoja mama je imela pet splavov in pred menoj dva mrtvorojenca. ▸ Édesanyámnak öt vetélése és két halva született csecsemője volt előttem.

2. (o neučinkoviti ideji) ▸ halva született, életképtelen
Ta načrt je tako gospodarski kot politični mrtvorojenec. ▸ Ez a terv gazdasági és politikai szempontból is halva született.

mū, interj. (za zaznamovanje najmanjših slišnih glasov; prim. gr. μῦ, μύ [vzklik bolesti], lat. mūgīre, mussāre, muttīre, mūtus)

1. „muk“, „pis“, „mu“, (za zaznamovanje najmanjšega glasu): mu dicere Enn. ap. Varr. reči „mu“, mukniti, mu facere Luc. fr. črhniti, pisniti, žugniti, golkniti.

2. hu! (kot glas tarnajočega): mu! perii hercle Pl.

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

mučénec mučeník martyr

umreti kot mučénec, mučeník to die a martyr's death

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

muestra ženski spol izvesek; (naključni) preskus; (blagovni) vzorec; predpis; model; znak; številčnica (ure); dokaz, dokazilo

muestra para bordado vzorec za vezenje
muestra de escritura predloga
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
Feria de muestras vzorčni sejem
número de muestra preskusni primerek
para muestra a título de muestra kot vzotec
según muestra po predlogi; po preskusu
hacer muestra (de) pokazati
pasar muestra izvršiti pregled vojske
por la muestra se conoce el paño kakršen sad, tako drevo
dar muestras de valor (de gratitud) pogumnega (hvaležnega) se izkazati