Franja

rē-fert, rē-ferre, rē-tulit (prvotno *id rēs fert „zadeva to prinaša“, „ zadeva tako nanese“, *id mea res fert „moja zadeva to prinaša (tako nanese)“, „meni je (gre) v korist“, „v mojem interesu je“; quid rēs fert? „kaj prinaša (kako nanese) zadeva?“; ko je iz *rēs fert nastala obl. rēfert, so šteli rē za abl. in mu pristavljali meā, tuā, nostrā itd. nam. meă, tuă, nostră itd.; od tod pf. rētulit nam. rēs tulit) stati, biti komu do česa, biti na čem, stati na čem, zaleči, deti (npr. veliko, nič ne deti), biti v prid, biti v korist, koristiti; abs.: bona Seiani ablata, ut in fiscum cogerentur, tamquam referret T. kakor da bi to kaj zaleglo. Stvar, do katere je komu: z ACI: refert nos publica recuperare Ci., abs te ius dici Ci., mutari pabula V.; z inf.: numero comprendere refert V., neque refert videre Ci., retulit non suscepisse Ter.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid refert, utrum voluerim fieri an gaudeam factum Ci., refert, consul an dictator an praetor spoponderit L., referre arbitrabatur, cuiusmodi victoria esset futura Auct. b. Afr.; z ut in cj.: Ter. idr., referre videtur, ut, qui fortis erit, sit felicissimus idem Iuv., ut … statum … observemus Col.; z neutr. pron.: hoc refert Pl., Ter., id, quod refert Pl., Ter., Ci. idr.; neklas. s subst. v nom.: magni refert studium atque voluptas Lucr., locorum natura Plin. Oseba ali stvar, kateri je do česa: z abl. meā, tuā, suā, nostrā, vestrā: tuā istuc refert maxume Pl., id meā minime refert Ter., non ascripsi id, quod tuā nihil referebat Ci.; z gen.: Plin. iun., Plin. idr., faciendum aliquid, quod illorum magis quam suā retulisse videretur S., neque refert cuiusquam T., ipsius ducis hoc referre videtur Iuv., plurimum refert compositionis Q.; z dat. (neklas.): quoi rei id te assimulare retulit? Pl., dic, quid referat intra naturae fines viventi, iugera centum an mille aret? H., non referre dedecori, si … T.; z ad in acc.: quam ad rem istuc refert? Pl. Na vprašanje koliko? z gen. pretii (analogno z glag. cene) parvi, magni refert Ci.; večinoma (analogno po glag. interest) z adj. v acc. neutr.: quid, multum, plus, plurimum, nihil, nimium idr.: Ci. idr.; tudi z adv.: maxime Pl., minime Ter., refert magno opere id ipsum Ci.

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

réfléchir [-šir] verbe transitif, physique odbijati, odsevati; figuré izžarevati; verbe intransitif, figuré premišljevati, pomisliti (à, sur quelque chose na kaj, o čem)

le miroir réfléchit l'image de l'objet zrcalo odseva sliko predmeta
réfléchir mûrement sur quelque chose zrelo premisliti kaj, o čem
se réfléchir odsevati, zrcaliti se (dans v)
après avoir mûrement réfléchi po zrelem premisleku
réfléchissez mûrement! dobro (si) premislite!
je réfléchirai, je demande à réfléchir bom (še) premislil
agir sans réfléchir ravnati, delati brez premisleka
les arbres se réfléchissent dans l'eau tranquille drevesa se zrcalijo v mirni vodi

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

reflektieren Strahlen, Wellen: odbijati odbiti; reflektieren auf etwas reflektirati na, biti zainteresiran za; reflektieren über etwas tehtati kaj, razmišljati o

reflektírati (odbijati svetlobo, toploto) to reflect

reflektírati na kaj to look out for something, to have one's eye on, to think of buying something

reflektírati réfléchir, refléter, réverbérer, renvoyer

reflektirati na kaj avoir quelque chose en vue, tendre à, prétendre à, s'intéresser à quelque chose
reflektirati na službeno mesto se porter candidat à un emploi, demander (ali solliciter, postuler, briguer) un emploi
ne reflektirati več na kaj se désintéresser de quelque chose

reflektírati fiz reflejar ; (razmišljati) reflexionar (o sobre)

reflektirati na kaj contar con a/c, parar mientes en a/c, interesarse por a/c, solicitar (na službeno mesto un puesto)
ne več reflektirati na kaj dejar de interesarse por a/c, renunciar a a/c

refleurir [rəflœrir] verbe intransitif znova vzcveteti; ponovno procvitati

faire refleurir quelque chose dati čemu razmah, razcvet; poživiti kaj

re-fluus 3 (refluere)

1. nazaj tekoč (odtekajoč), nazaj lijoč: mare O., Lucan., Plin. odtekajoče in pritekajoče = plimujoče, amnes, aestus Sil., gurgites Amm.

2. povzročajoč, da kaj teče nazaj: litus Ap. od katere morje odstopa, od katere se morje umika.

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

regale [rigéil]

1. samostalnik
(bogata) gostija, pogostitev, pir, pojedina; osvežilo, slaščica, poslastica; žlahten okus; užitek, naslada

2. prehodni glagol
(bogato) (po)gostiti (with z)
figurativno razveseliti; okrepiti, osvežiti, poživiti

to regale oneself okrepčati se, poživiti se
neprehodni glagol
gostiti se, naslajati se (on ob, z)
privoščiti si (on kaj)

regalo m dar, darilo (tudi ekst.):
regalo di Natale, di nozze božično, poročno darilo
bel regalo! iron. lep poklon!
avere qcs. in regalo poceni kaj dobiti, kupiti
dare qcs. in regalo, fare un regalo kaj podariti

regard [rəgar] masculin pogled; pluriel pozornost; (vstopni) jašek, odprtina, luknja

au regard de z ozirom na, v primeri z
au premier regard na prvi pogled, ob prvem pogledu
d'un seul regard z enim (samim) pogledom
texte masculin avec la traduction en regard tekst s prevodom poleg (na nasprotni strani)
regard en arrière pogled nazaj
regard de connaisseur pogled poznavalca, veščaka, strokovnjaka
regard noir nezadovoljen, besen pogled
abaisser son regard povesiti svoj pogled
attacher, fixer ses regards sur upreti svoj pogled v, strmeti v
attirer les regards pritegniti poglede
avoir droit de regard sur imeti pravico nadzorstva, kontrole nad
dévorer du regard požirati z očmi
jeter un regard curieux sur quelque chose radovedno kaj pogledati
lancer des regards furieux besno (po)gledati
mettre deux choses en regard primerjati dve stvari
mettre en regard de postaviti nasproti, primerjati z
mitrailler, foudroyer du regard obstreljevati, uničiti s pogledom
parcourir du regard preleteti s pogledom
promener ses regards bloditi s pogledom (po); ozirati se (po)
soustraire aux regards odtegniti, skriti pogledom

re-gerō -ere -gessī -gestum (re in gerere)

1. nazaj (pri)nesti, nazaj prinesti (prinašati), nazaj nositi, nazaj spraviti (spravljati), nazaj vreči (metati), zopet tja (pri)nesti, zopet odnesti (odnašati): culmos in acervum Col., onera Plin., faces T., terram aliam Icti., radios Plin. odbijati, tellurem O. (v jamo) nazaj zmetati, quo regesta e fossa terra foret L., oppugnatores faces in obsessos iaculantur, obsessi regerunt T. mečejo nazaj.

2.
a) nameta(va)ti, (na)grebsti, nasipati (nasipavati): humum Col.; od tod subst. pt. pf. regestum -ī, n izkopana (nametana) zemlja (prst): Col.
b) zmanjšati (zmanjševati), (z)reducirati, pustiti (puščati) izhlapeti (izpuhteti): duas partes quoad regerunt Varr.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), nazaj zvrniti (zvračati) kaj na koga, pripisati (pripisovati) komu kaj: convicia alicui H., pro aliquo tot rusticos Stoicos Cassius ap. Ci. ep. proti navesti, postreči z … , servirati … , culpam in aliquem Plin. iun., invidiam in aliquem Q., fata Dardaniae domus Danais Sen. tr.
b) vpisati (vpisovati): in commentarios Q.; od tod subst. pt. pf. regesta -ōrum, n vpisnik, popis, kazalo, imenik, seznam, katalog, izvleček, regest, regesta: Cod. Th., Prud., Vop.

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rēgola f

1. red, pravilo:
di regola praviloma, ponavadi
disporre qcs. con una certa regola kaj zastaviti po določenem redu
essere eccezione alla regola biti izjema pravilu
fare regola biti navada, norma
tenersi a una regola držati se nekega reda, načel

2. pravilo, predpis, norma:
agire in piena regola, con tutte le regole delati po vseh pravilih, pazljivo, vestno
avere le carte in regola pren. izpolnjevati vse pogoje
è buona regola v navadi je
esser fatto a regola d'arte biti brezhibno narejen
essere in regola verso qcn. biti fair do koga
stare alle regole del gioco upoštevati pravila igre
per vostra norma e regola vam v vednost; da se boste znali ravnati

3. pravilo, norma:
la regola del tre semplice mat. enostavni sklepni račun, regeldetrija
le regole della grammatica jezik slovnična pravila

4. mera:
spendere senza regola zapravljati čez vsako mero

5. relig. (redovna) pravila

6. med. regula, menstruacija

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

Reim, der, (-/e/s, -e) rima; sich auf etwas einen Reim machen razumeti (kaj)