Franja

Zadetki iskanja

  • ōcior -ius (komp.), superl. ōcissimus 3 (poz. ni; prim. gr. ὠκύς)

    1. naglejši, hitrejši, urnejši: Lucan., ocior cervis H., ocior ventis V., Romanorum cursus ad victorem etiam ocior fuit L., omnium venenorum ocissimum esse aconitum Plin. najhitreje delujoč; z inf.: quo nemo ocior conscendere antemnas O. Klas. le adv. ōcius, superl. ōcissimē (ōcissumē) (poz. ōciter le: Ap.): V. idr., in morbum incidunt tardius et recreantur ocius Ci., ocius properare Ter., ocius facere Ci., serius ocius H. prej ali slej, dent ocius (= gr. ϑᾶσσον, ϑᾶττον) poenas O., quam ocissume ad provinciam accedere S. kar najhitreje; včasih brez komp. pomena = hitro, naglo, urno, brž, prècej, takoj, nemudoma, spotoma: Pl., Ter., C., Iuv., Suet. idr., e curru saltum dedit ocius V., imperio ocius parere V., nemon' oleum fert ocius (takoj)? H.; elipt.: ocius ad navem! Pers. nesite takoj na ladjo!

    2. metaf. časovno hitrejši = ki se prej (najprej) (z)godi, prej (prezgodaj) nastopajoč, (pre)zgoden: pira ocissima Plin., senectus (sc. ficorum) ocissima Plin., angulus iste feret piper ettus ocius (prej) uvā H.
  • Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

    1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

    2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

    3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

    4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

    5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

    6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

    7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

    8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

    9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

    10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.
  • octogonal, e, aux [-gɔnal, no] adjectif osmerokoten; čigar osnovna ploskev je osmerokotnik
  • ôče (-éta) m

    1. padre; pog. babbo, papà:
    dober, slab oče un padre buono, cattivo
    skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
    domnevni oče padre putativo
    družinski oče padre di famiglia
    stari oče nonno, avo
    oče naroda padre della patria

    2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

    3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

    4. rel. padre:
    očetje frančiškani i padri francescani
    cerkveni očetje i padri della Chiesa

    5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
    oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
    rel. koncilski oče padre conciliare
    nebeški Oče il Padreterno
    sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
    krušni oče (očim) patrigno
    mestni očetje consiglieri
  • očíten (-tna -o) adj. evidente, ovvio, manifesto, incontestabile, innegabile, indiscusso; flagrante; aperto:
    to je očitno izkazovanje moči è un aperta manifestazione di potenza
    biti v očitnem protislovju essere in flagrante contraddizione
    očitna resnica truismo
  • očítno adv.

    1. evidentemente, ovviamente, in modo evidente, innegabilmente, manifestamente

    2. pubblicamente, in pubblico

    3. (v povedni rabi)
    očitno je, da sta tujca è evidente che i due sono stranieri
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. staccare (battendo); stroncare

    2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)

    3. fiz. riflettere

    4. disturbare, infastidire; disgustare

    5. respingere, rifiutare (un dono)

    6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
    odbiti stroške sottrarre le spese
    odbiti odstotek ritenere una percentuale

    7. battere (l'ora), suonare:
    polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
    zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
    pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
    odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
    odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
    odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
    na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
    trg. odbiti taro tarare

    B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi

    2. riflettersi (luce)

    3. (ri)echeggiare
  • oddáljenost (-i) f

    1. distanza; lontananza:
    oddaljenost planetov od sonca distanza dei pianeti dal sole

    2. allontanamento, distacco:
    medsebojna oddaljenost otrok in staršev il reciproco allontanamento di genitori e figli
  • oddíh (-a) m riposo; ricreazione; pausa; svago; distensione; relax:
    potrebovati počitek in oddih aver bisogno di riposo e di distensione
    kratek oddih med delom breve pausa durante il lavoro
    nedeljski oddih riposo domenicale
    letni oddih ferie, vacanze estive
    brati za oddih leggere per svago
    delati brez trenutka oddiha, neprestano lavorare senza un attimo di tregua
  • oderúštvo usura f

    ukvarjati se z oderuštvom usur(e)ar
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • odgovórnost (-i) f

    1. responsabilità:
    enakopravnost pravic, dolžnosti in odgovornosti državljanov parità di diritti, doveri e responsabilità dei cittadini
    na mojo odgovornost sulla mia responsabilità
    sprejeti odgovornost assumere, assumersi la responsabilità di

    2. (naloga, obveznost) compito, impegno, carico, onere:
    jur. civilna odgovornost responsabilità civile
    disciplinska odgovornost responsabilità disciplinare
    kazenska odgovornost responsabilità penale
    krivdna odgovornost imputabilità
    materialna odgovornost responsabilità materiale
    odškodninska odgovornost responsabilità di risarcimento dei danni
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    ekon. družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) società a nome collettivo (s. n. c.)
    družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) società a responsabilità limitata (s. r. l.)
    terjati odgovornost od rendere qcn. responsabile di
    klicati na odgovornost chiedere ragione a qcn. di qcs.
  • odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

    1. andarsene, partire; emigrare:
    odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
    gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
    (izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
    oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

    2.
    oditi v pokoj andare in pensione
    oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
    odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
    pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
    pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso
  • odigráti (-ám) | odigrávati (-am)

    A) perf., imperf. suonare; giocare, disputare (una partita); recitare; interpretare (una parte):
    pren. odigrati pomembno vlogo essere importante, svolgere un ruolo importante

    B) odigráti se (-ám se) | odigrávati se (-am se) perf., imperf. refl. svolgersi; accadere; aver luogo:
    dogodek se je odigral malo prej il fatto è accaduto poco fa
    pren. tu se je odigrala odločilna bitka qui è stata combattuta la battaglia decisiva
  • odiōsus (po star. pisavi odiōssus Pl.) 3, adv. (odium) osovražen, mrzek, odvraten, priskuten, povzročajoč zgražanje, neprijeten, spotikljiv, pohujšljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, pristuden, tečen, siten, grd: Kom., O., N., Gell., Aug., Amm. idr., odiose interpellare Ci., cum omnis adrogantia odiosa est, tum illa ingenii molestissima Ci., orator o. Ci. dolgočasen, palaestrici motus sunt odiosiores Ci., natio sibi molesta et aliis odiosissima Ph.; z inf. = sovražim, ne maram ipd.: Ci.; subst. pl. n.: huc enim odiosa afferebantur Ci. ep. sitne reči, sitnosti.
  • odjáven (-vna -o) adj. di, della notifica; di, della disdetta:
    odjavna in prijavna služba (ufficio) notifica arrivi e partenze
  • odkàr konj. da quando, da che; dacché:
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
  • odklénkati (-am) perf.

    1. suonare, battere, rintoccare

    2. pren. essere finito:
    takim ljudem je odklenkalo per gente cosi è finita