Franja

enflé, e [ɑ̃fle] adjectif otečèn, otekel, nabrekel; figuré nadut, napihnjen, bombastičen (slog); masculin debel človek, familier bedak

joue féminin enflée oteklo lice
être enflé de quelque chose biti ponosen na kaj, nadut, napihnjen zaradi česa
enflé de ses succès nadut zaradi svojih uspehov

engbefreundet, eng befreundet dober prijatelj; engbefreundet sein (mit) biti dober prijatelj (koga/s kom)

engelsgut angelsko dober; engelsgut sein biti (pravi) angel

engoué, e [ɑ̃gue] adjectif

être engoué biti ves navdušen (za kaj), nor, neumen (na kaj)
les lecteurs sont engoués de ce roman bralci so nori na ta roman

engouer [ɑ̃gue] verbe transitif, médecine zamašiti (kak organ)

je me suis engoué zaletelo se mi je
s'engouer pour navdušiti se za, biti nor na, do ušes se zaljubiti v
le public s'est engoué pour cet acteur občinstvo je vse navdušeno za tega igralca

engross [ingróus] prehodni glagol
(na)pisati z velikimi črkami, na čisto prepisati
arhaično pokupiti; monopolizirati
figurativno prevzeti; zase zahtevati; polastiti se

to engross the conversation ne pustiti nikogar k besedi
to be engrossed by biti zavzet s čim
to be engrossed in s.th. biti zatopljen v kaj

engueulade féminin, -lement masculin [ɑ̃gœlad, -lmɑ̃] populaire ostra graja, nahrulitev, zmerjanje, psovanje

ils ont eu une engueulade imela sta prepir
recevoir une engueulade biti nahruljen

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

enjoy [indžɔ́i] prehodni glagol & povratni
uživati; naslajati, veseliti, zabavati se; imeti

to enjoy good health biti zdrav
to enjoy o.s. dobro se imeti, uživati, zabavati se

enkrat|en, enkrat|en² [ê] (-na, -no) figurativno einmalig; unvergleichlich; (edinstven) einzigartig; Rekord-, Fabel- (rezultat das Rekordergebnis, čas die Fabelzeit, pridelek die Rekordernte, višina die Rekordhöhe)
biti enkraten einmalig sein, einzig dastehen

enôten (-tna -o) adj.

1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
enoten jezik lingua unitaria, unica

2. (ki ni razdeljen) unitario:
koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme

3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
etnično enotna država paese etnicamente unitario
enotna cena prezzo unitario
jur. enotna kazen pena unitaria, unica
enotna moka farina abburattata
šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo

enragé, e [ɑ̃raže] adjectif besen, razkačen, divji; médecine stekel; strasten, ves mrtev (après na); masculin obsedenec, divjak

joueur masculin enragé strasten igralec
être enragé contre quelqu'un biti besen, divji na koga
manger de la vache enragée stradati, živeti v pomanjkanju

enrapture [inrǽpčə] prehodni glagol
očarati, prevzeti, navdušiti

to be enraptured with biti navdušen nad

enseigne¹ [ɑ̃sɛnj] féminin znak; izvesek, napis (trgovine, gostišča); prapor

à bonne enseigne proti zanesljivi garanciji
à telle(s) enseigne(s) que ... tako da; to je tako res, da ...
enseigne lumineuse (d'un cinéma) svetlobna reklama (kina)
enseigne publicitaire reklamni izvesek, napis
être logé à la même enseigne biti v istem položaju, imeti iste težave
combattre sous les enseignes de ... boriti se pod zastavo ...
marcher enseignes déployées korakati z razvitimi zastavami
à bon vin point d'enseigne (proverbe) dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame

enseignement [ɑ̃sɛnjmɑ̃] masculin pouk, poučevanje, šola; nauk; šolstvo; učiteljski stan, učno osebje

enseignement par audition de disques poučevanje s ploščami
enseignement par correspondance dopisna šola
enseignement des langues vivantes poučevanje živih jezikov
enseignement individuel par leçons particulières individualno poučevanje z zasebnimi urami
enseignement libre zasebno šolstvo, zasebne šole
enseignement obligatoire šolska obveznost
enseignement postscolaire pour adultes pošolsko izobraževanje odraslih
enseignement privé, professionnel, technique zasebno, strokovno, tehnično šolstvo
enseignement primaire, secondaire, supérieur osnovno, srednje, visoko šolstvo
établissement masculin d'enseignement učni zavod
grève féminin de l'enseignement stavka učnega osebja
entrer dans l'enseignement postati učitelj, stopiti v učiteljski stan
être dans l'enseignement biti učitelj, prosvetni delavec
tirer d'utiles enseignements de dobiti

entangle [intǽŋgl] prehodni glagol
zamotati, zaplesti, omrežiti; spraviti v zadrego

to be entangled in s.th. biti v kaj zapleten
to become entangled with kompromitirati se s

entbehrlich pogrešljiv; nepotreben; entbehrlich sein/werden biti postati nepotreben

entendement [ɑ̃tɑ̃dmɑ̃] masculin razumevanje, razsodnost, doumevanje, pojmljivost; pamet, razum

cela dépasse l'entendement to je nepojmljivo
se présenter, s'offrir à l'entendement biti jasen

entkleiden sleči (sich se); figurativ razkriti, razgaliti (sich se); eines Amtes, der Macht: odvzeti (funkcijo, oblast); entkleidet sein der Macht, des Komforts: biti brez

entournure [ɑ̃turnür] féminin izrez pri obleki, v katerega je všit rokav

être gêné dans les, aux entournures ne se udobno počutiti, biti v težavah