Franja

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dólg, -a, -o long, grand, haut

dolgo longtemps
že dolgo depuis longtemps
hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
imeti dolge prste avoir les doigts crochus
dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
dolgi valovi grandes ondes
dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dólg, dólga, dólgo largo

(skozi) dolga leta durante largos años
dolga pot camino m largo
biti 2 m dolg tener (ali medir) dos metros de largo
napraviti dolg obraz poner la cara larga
nositi dolge obleke vestir (ali ir) de largo
padel je, kot je dolg in širok cayó cuan largo era
po dolgem a lo largo, longitudinalmente

dólgčas boredom; dullness; tediousness, tedium; (enoličnost) monotony

zelo mi je dólgčas I am bored, I'm bored stiff, pogovorno I'm browned-off
v mestu je dólgčas there's no life (ali pogovorno it's dead boring) in town
dólgčas mi je z njim I feel dull with him
dólgčas mi je po njem I miss him, I long to see him again
dólgčas preganjati to dispel (ali to fight off, to stave off) one's boredom; to beguile the weary hours (z branjem with reading)
umirati od dólgčasa to be bored to extinction

dólgčas ennui moški spol

iz dolgega časa par ennui
dolgčas mi je je m'ennuie
dolgčas mi je po njem il me manque, il me fait défaut; je m'ennuie de lui
preganjati dolgčas se désennuyer, tromper son ennui

dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

1. noia, tedio, uggia:
čutiti dolgčas annoiarsi
biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso

dolgem:
po dolgem der Länge nach, längs

dolgočasnež samostalnik
(kdor je nezanimiv) ▸ unalmas alak
Monotono življenje je za dolgočasneže in ne more zadovoljiti moje sle po doživetjih. ▸ A monoton élet unalmas alakoknak való, és nem tudja kielégíteni kalandvágyamat.
Kdor v šoli nima mobilnega telefona, velja za dolgočasneža. ▸ Akinek nincs mobiltelefonja az iskolában, unalmas alaknak számít.

dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
kotanjasta dolina die Talmulde
Labotska dolina Lavanttal
meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
solzna dolina das Jammertal, das Tränental
suha dolina das Trockental, die Talung
-tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
z mnogimi dolinami zertalt
dno doline die Talsohle, der Talgrund
izhod doline die Talmündung
prebivalec doline der Talbewohner
vrsta doline der Taltyp
iz doline talaus
po dolini navzgor talauf, talaufwärts
po dolini navzdol talab, talabwärts
v dolini im Tal
v smer doline/v dolino talwärts, talseits
pogled v dolino z višine: der Talblick
spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
čez hribe in doline über Berg und Tal
figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen

dolína valley; pesniško vale

po dolíni navzdol down the valley
dolína Temze the Thames valley
čez hribe in doline over hill and dale
solzna dolína (figurativno) vale of tears

dolína valle m

čez hribe in doline por montes y valles
po dolini navzdol valle abajo
rečna dolina valle fluvial
pot po dolini camino m del valle
solzna dolina valle m de lágrimas

dolóčba provision

po dolóčbah under the provisions
ustavne dolóčbe provisions pl of the constitution; constitutional provisions pl
dolóčba v pogodbi stipulation

dolóčba (-e) f decreto; norma:
določba o delitvi dohodka decreto sulla distribuzione del reddito
kaznovati po določbah zakona punire a norma di legge

dolor moški spol bolečina, bol; muka; žalost; kesanje

dolor agudo huda bolečina
dolor de cabeza glavobol
dolor de muelas zobobol
dolor de oído trganje po ušesih
dolor roedor glodajoča bolečina
¡qué dolor! gorje! joj!
dolores (del parto) pl porodne bolečine
estar con dolores imeti porodne bolečine

dolžin|a [ou̯] ženski spol (-e …)

1. die Länge, -länge (besede Wortlänge, čolna Bootslänge, hlačnice Beinlänge, kabla Kabellänge, koraka Schrittlänge, kovice Nietlänge, krila Rocklänge, nosu Nasenlänge, objekta Werklänge, rokava Ärmellänge, stopnice Stufenlänge, vboda Stichlänge, vlakna Faserlänge, zavijačenja Einschraublänge, izmerjena Vermessungslänge, izredna Überlänge, minimalna Mindestlänge, nakladalna Ladelänge, pozicijska Positionslänge, skupna Gesamtlänge)
valovna dolžina fizika die Wellenlänge
dolžina loka/ločna dolžina matematika die Bogenlänge
zemljepisna dolžina geografija geographische Länge
vzhodna dolžina geografija östliche Länge
zahodna dolžina geografija westliche Länge
stopnja dolžine geografija der Längengrad
ki ohranja dolžine längentreu
dolžina dneva die Taglänge
rastlinstvo, botanika ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
razlika v dolžini der Längenunterschied
po vsej dolžini auf der ganzen Länge
rast v dolžino das Längenwachstum
za (eno) dolžino um eine Länge
za dolžino konja um eine Pferdelänge
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

2. izmerjena oddaljenost: die Weite, -weite (meta Wurfweite, razpetine Spannweite, skoka Sprungweite); (trajanje) die Dauer, -dauer (projekcije Vorführdauer); dimenzija: die Längenausdehnung

dolžína length

zemljepisna dolžína longitude
valovna dolžína wavelength
po vsej svoji dolžíni je ležal na podu he was lying at full length on the floor
njegov konj je zmagal za tri dolžíne his horse won by three lengths, his horse finished three lengths ahead of the field

dolžína (-e) f

1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
meriti po dolžini misurare per il lungo
šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza

2. durata:
dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
avt. zavorna dolžina spazio di frenata
geogr. zemljepisna dolžina longitudine

dolžína largo m ; (zemljepisna) longitud f

po dolžini (po dolgem) a lo largo, longitudinalmente
valovna dolžina largo m de onda
10° vzhodne, zahodne dolžine 10 grados de longitud oriental (ali este), occidental (ali oeste)
dolžina filma metraje m
zmagati za dolžino (šp) ganar por un largo

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme