Franja

vbádati (-am) | vbôsti (vbôdem) imperf., perf.

1. conficcare; affondare:
vbadati iglo v tkanino, v platno conficcare l'ago nel tessuto, nella tela

2. incidere:
vbosti znamenje v kožo incidere un segno nella pelle

3. redko (zbadati, zbosti) pungere

velika črka stalna zveza
(pisno znamenje) ▸ nagybetű

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

verū -ūs, n (prim. umbr. berva = verua, berus = verubus, gr. βρύειν, βρυάζειν brsteti, biti poln (morda tudi gr. βαρύες δένδρα), got. qaíru kol, ost, stvnem. chrūt = nem. Kraut, morda tudi lit. gìre gozd) nabodalo, poseb.

1. raženj: Varr., Sen. tr., Plin. idr., veribus trementia (sc. frusta) figunt V., veribus transuta salignis exta O.

2. metalno kopje, sulica: Tib., Sid. idr., pugnant veru Sabello V.

3. metaf. raženjček, suličica, znamenje, ki so ga uporabljali v tekstni kritiki (sicer imenovano obelus); z njim so ob robu spisov označevali nepristne besede ali mesta: Hier. — Soobl. verum -ī, n: Pl.; pl. verones plumbei: Aur.

Opomba: Dat. in abl. pl. veribus in verubus.

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.

vin [vɛ̃] masculin vino

vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati

vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)

vodnar samostalnik
tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Vízöntő [znamenje] ▸ vízöntő [oseba]Vezani vodnarji se bodo posvetili partnerju in otrokom. ▸ A kapcsolatban élő vízöntők a partnereiknek és a gyermekeiknek szentelik magukat.
Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
V znamenju vodnarja je rojeno neverjetno število izumiteljev in znanstvenikov. ▸ Hihetetlen számú feltaláló és kutató született a Vízöntő jegyében.

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vremensk|i [é] (-a, -o) wettermäßig, Wetter- (preobrat der Wetterumschwung, Wetterumschlag, Wettersturz, procesi množina das Wettergeschehen, pojav die Wettererscheinung, hišica das Wetterhäuschen, karta die Wetterkarte, napoved die Wettervorhersage, die Wetterprognose, služba der Wetterdienst, škoda der Wetterschaden, neprilike Wetterunbilden množina, razmere Wetterverhältnisse množina, poročilo die Wettermeldung, der Wetterbericht, stanje die Wetterlage, Großwetterlage, znamenje das Wetterzeichen)
pod vremenskim vplivom wetterabhängig

vsékati (-am) | vsekávati (-am) perf., imperf.

1. fare tagli (in), incidere:
vsekati znamenje v les incidere un segno nel legno

2. alp.
vsekati, vsekavati stopnice v led gradinare, scalinare nel ghiaccio

vžgáti to burn in, into; (znamenje) to brand; (zažgati) to set fire to

vžgáti se to catch fire, to begin to burn, to take fire
vžgano znamenje brand

vžgáti allumer, mettre le feu à

vžgati v kaj marquer au fer
vžgati se prendre feu, s'enflammer
znamenje vžgati stigmatiser, flétrir

vžgáti² (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf. marchiare, imprimere il marchio (col ferro rovente):
vžgati znamenje v kožo imprimere il marchio nella pelle

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl. imprimersi:
podoba se mu je vžgala v zavest l'immagine gli si impresse nella coscienza

vžgáti encender; inflamar

vžgati znamenje marcar a fuego, marcar con hierro candente; fig estigmatizar
vžgati se encenderse, inflamarse; enardecerse; incendiarse

zēta² n indecl. (gr. ζῆτα) grška črka (d)zeta: zeta iacens, si surgat, erit nota, quae legitur — Ν Aus.; kot številčno znamenje = šesta knjiga (Homerjeve Iliade): quod apud Homerum in zeta Iliados legitur Porph.

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben