Franja

Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.

2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.

3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.

manjšinsko šolstvo srednji spol Minderheitsschulen množina
zakon o manjšinskem šolstvu das Minderheitenschulgesetz

maritale agg. možev; zakonski:
potestà maritale moževa moč
consorzio maritale zakon, zakonska zveza

marītō -āre -āvī -atum (marītus)

1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

2. metaf.
a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

marry¹ [mǽri]

1. prehodni glagol
poročiti, omožiti, oženiti
figurativno tesno povezati (to, with s, z)
pomešati različna vina

2. neprehodni glagol
poročiti se
figurativno združiti se

to be married to biti poročen s, z
to get married to poročiti se s, z
to marry off spraviti (hčer) v zakon, poročiti
to marry for love poročiti se iz ljubezni
marrying man kandidat za ženitev

marziale agg.

1. knjižno vojen, bojen; vojaški; marcialen:
corte marziale pravo voj. naglo sodišče
legge marziale izredni zakon, naglosodni zakon

2. pren. bojevit, odločen

3. med.
preparato marziale železov preparat

mas|a¹ ženski spol (-e …) fizika die Masse (vztrajnostna träge Masse, težnostna schwere Masse); der Massegehalt; (atomska Kernmasse, masa nihala Pendelmasse, mirujoča Ruhemasse, molekulska Molekularmasse, nihalna Schwingmasse, vrtilna Drehmasse)
specifična masa die Dichte
izenačevanje mas der Masseausgleich
nihanje mase die Dickenschwingung
privlačenje mas die Massenanziehung, Masseanziehung
zakon o ohranitvi mase das Massenwirkungsgesetz
z razmeroma veliko mase massereich
brez mase masselos
elektrika priključek na maso die Masseverdrahtung
elektrika zvezati z maso an Masse legen

matêrija (-e) f

1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia

2. (učna snov; vsebina) materia:
ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia

mer|a² [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
… mere/po meri Maß-
(navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
ustrezne mere maßhaltig
neustrezne mere nicht maßhaltig
občutek za mero das Augenmaß
po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
narejen po meri maßgearbeitet
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
preveriti mere nachmessen
zakon o merah der Eichgesetz

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

méšan mixed; mingled; intermixed; miscellaneous, heterogeneous; promiscuous

méšana družba mixed company
méšana kri mixed blood
méšane dvojice (tenis) mixed doubles pl
(ki je) méšane pasme mongrel
méšana šola mixed school
méšani vlak mixed train
méšan zakon (poroka) mixed marriage, marriage between persons of different social status (oziroma religion, oziroma race)
trgovec z méšanim blagom general dealer
z méšanimi občutki with mixed feelings

méšan mélangé, mêlé, mixte

mešana barva couleur ženski spol composée
mešana družba société ženski spol mixte
mešana krma fourrage moški spol mixte
mešana pijača boisson ženski spol mélangée, mélange ženski spol, cocktail moški spol
mešani zakon mariage moški spol mixte
mešana zelenjava jardinière ženski spol, macédoine ženski spol de légumes
trgovina z mešanim blagom épiceriemercerie ženski spol

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

méšan mezclado; mixto

mešana barva color m mixto
mešana komisija comisión f mixta
mešana krma forraje m mixto
mešana pijača coctel m
mešana rasa raza f mixta
mešana solata ensalada f mixta
mešana sadna solata macedonia f de frutas
mešani zakon matrimonio m mixto
mešana zelenjava verduras f pl variadas
z mešanimi občutki con sentimentos dispares (ali variados)
trgovina z mešanim blagom tienda f de géneros mixtos

minimum moški spol (-a …) das Minimum, das Mindestmaß (an), das Kleinstmaß
eksistenčni minimum Existenzminimum
zakon minimuma das Minimumgesetz
matematika funkcije: das Minimum (lokalni/relativni lokales/relatives)

mišljenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Denken
mišljenje mišljenja filozofija Denken des Denkens
mišljenje v črnobelih kalupih Freund-Feind-Denken
pravno mišljenje Rechtsdenken
šablonsko mišljenje Schablonendenken
…mišljenja Denk-
(čas die Denkzeit, ekonomija die Denkökonomie, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, način die Denkweise, die Denkart, psihologija die Denkpsychologie, sposobnost die Denkfähigkeit, zakon das Denkgesetz)
sprememba mišljenja das Umdenken
spremeniti način mišljenja umdenken
spodbuda za mišljenje der Denkanstoß
šibek v mišljenju denkschwach

mixte [mikst] adjectif mešan

classe féminin, école féminin mixte mešan razred, mešana šola
éducation féminin mixte koedukacija
(religion) mariage masculin mixte mešan zakon
train masculin mixte mešani vlak (tovorni vlak z osebnimi vagoni), mešanec
(marine) cargo masculin mixte tovorna ladja s potniškimi kabinami
commission féminin mixte mešana komisija
double masculin mixte mešana dvojica (pri tenisu)
tribunal masculin mixte mešano sodišče (civilistov in vojaških oseb)

mob¹ [mɔb] samostalnik
drhal, sodrga, (zločinska) banda, tolpa

mob law nasilje, zakon nasilja, zakon linčanja
swell mob elegantni žeparji
mob psycbology psihologija množic

modifier [-fje] verbe transitif modificirati, spremeniti, predrugačiti

se modifier spremeniti se
modifier une loi modificirati zakon