Franja

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

srednje starosti de mediana edad
srednja kakovost calidad f media
srednji napadalec (šp) delantero m centro
Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
Srednja Evropa Europa f Central
srednja pot (fig) término m medio
srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
srednja proga (šp) medio fondo m
tek na srednji progi carrera f de medio fondo
tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
srednji stan clase f media
srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
srednja stvar cosa f intermedia
srednja teža (šp) peso m medio
srednje uho (anat) oído m medio
srednji val (radio) onda f media
srednja velikost tamaño m medio
vnetje srednjega ušesa otitis f media
srednja šola escuela f primaria superior
srednja vrednost valor m medio

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

stavbn|i (-a, -o) Bau-, Gebäude- (člen das Bauglied, kataster der/das Gebäudekataster, črta die Baufluchtlinie, plastika die Bauplastik, vrednost der Gebäudewert, okovje Baubeschläge množina, pohištvo Holzbauteile množina)

store¹ [stɔ:] samostalnik
skladišče; zaloga; shramba, kašča
množina trgovina, v kateri lahko kupujejo le njeni člani (npr. Army & Navy store)
vojno, pomorsko itd. skladišče, vojne zaloge, proviant; veleblagovnica, ki prodaja raznovrstno blago; množina, količina, obilje
figurativno zakladnica
ameriško prodajalna, trgovina; živina za rejo

in store v zalogi, v skladišču, v rezervi; pripravljen
a store of knowledge veliko znanje
book store knjigarna
co-operative stores zadruga
military stores vojni material
a sweet store slaščičarna
to have in store for imeti pripravljeno za
what does the future hold in store for us? kaj nam bo prinesla bodočnost?
a surprise is in store for you čaka vas presenečenje
my stores are getting low moje zaloge gredo h kraju, usihajo
to keep in store držati v rezervi
to set great (little) store by zelo (malo) ceniti, pripisovati veliko (majhno) vrednost (čemu)

stváren réel, effectif, positif , (objektiven) objectif; matériel; réaliste

stvarni katalog catalogue répertorié par matières
stvarni stroški coût réel
stvarna škoda dégât matériel
stvarna vrednost valeur réelle

stváren real; positivo; material; realista ; (nepristranski) imparcial , (objektiven) objetivo

stvarni katalog catálogo m de materias
stvarna škoda daño(s) m (pl) materiales
stvarno kazalo índice m (ali tabla f) de materias
stvarni položaj estado m de cosas
stvarni stroški gastos m pl materiales
stvarna vrednost valor m real

stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
stvarno kritje dingliche Sicherheit
stvarno pravo Sachenrecht
| ➞ → dejanski

substantif, ive [-tif, iv] adjectif samostalniški

proposition féminin substantive samostalniški stavek (ki ima vrednost samostalnika)
style masculin substantif slog, v katerem prevladujejo samostalniki (ne glagoli ali pridevniki)

surcharge [süršarž] féminin preobtežitev, preobremenitev; prevelika teža; beseda, napisana nad kako drugo besedo

en surcharge preobtežen; prenatisnjen
surcharge de bagages presežek pri teži prtljage, prevelika teža
surcharge de la voiture preobremenjen avto
prendre des voyageurs en surcharge vzeti (v avtobus ipd.) preveliko število potnikov
la surcharge de ce timbre-poste en modifie la valeur pretisk na tej znamki spreminja njeno vrednost

surplus [sə́:pləs]

1. samostalnik
ekonomija presežek, prebitek; preostanek

2. pridevnik
presežen

surplus fund rezervni (presežni) fond
surplus population prevelika obljudenost
surplus value presežna vrednost
surplus weight presežna teža
surplus wheat presežek pšenice

surrender¹ [səréndə] samostalnik
vojska vdaja, predaja, kapitulacija, padec (trdnjave); izročitev, odstop, prepustitev, odpoved; sadovi, ki se izroče po planskem prisilnem odkupu

surrender of a privilege odpoved privilegiju
surrender value (zavarovalna polica) povratna kupna vrednost

svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
svetlobno licht-
(občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)

števílčen numérique

številčno razmerje rapport moški spol numérique
številčna vrednost valeur ženski spol numérique

števílčen (-čna -o) adj. numerico:
številčno stanje numero
številčna premoč preponderanza numerica
številčno razmerje proporzione numerica
številčna ocena valutazione numerica
številčna vsota somma
številčna vrednost valore numerico
teh. številčni kod codice numerico
binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale

številčn|i (-a, -o) zahlenmäßig, Zahlen- (vrednost der Zahlenwert, loterija die Zahlenlotterie)

številsk|i (-a, -o) (numeričen) zahlenmäßig, numerisch; Zahlen- (sistem/sestav das Zahlensystem, vrednost der Zahlenwert, matematika premica die Zahlengerade, matematika ravnina die Zahlenebene)

taxation [taksasjɔ̃] féminin uradna ocenitev; določitev taks, taksacija, obdavčenje; plačilo predpisane takse

taxation pour i'impôt davčna ocenitev
valeur féminin de taxation ocenilna vrednost

tečájen¹ finance

tečájno notiranje exchange quotation
tečájna nihanja exchange fluctuations pl
tečájna vrednost exchange value

temensk|i [é] (-a, -o) Scheitel- (kostni greben anatomija der Scheitelkamm, prelom geologija der Scheitelbruch, vrednost elektrika der Scheitelwert, celica biologija die Scheitelzelle, enačba matematika die Scheitelgleichung, vstava medicina die Scheitellage)