Franja

nave f

1. ladja:
nave ammiraglia admiralska ladja
nave appoggio oskrbovalna ladja
nave atomica ladja na atomski pogon
nave da battaglia bojna ladja
nave da cabotaggio obalna ladja
nave da carico, da trasporto tovorna ladja
nave cisterna tanker
nave civetta ladja za protipodmorniško vabo
nave corazzata oklopnica
nave corsara gusarska ladja
nave dragamine minolovec
nave da guerra vojna ladja
nave di linea linijska ladja
nave mercantile trgovska ladja
nave ospedale bolniška ladja
nave passeggeri potniška ladja
nave da pesca ribiška ladja
nave portaerei letalonosilka
nave posacavi ladja za polaganje kablov
nave rompighiaccio ledolomilec
nave di salvataggio reševalna ladja
nave da sbarco izkrcevalna ladja, desantna ladja
nave scorta spremljevalna ladja
nave scuola šolska ladja
nave spaziale aero vesoljska ladja
nave traghetto trajekt
nave a vapore parnik
nave a vela jadrnica

2.
nave da latte posnemalni bazen (v mlekarnah)

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

navire [navir] masculin (pomorska) ladja

navire citerne, pétrolier tanker, prevozna ladja za tekoče gorivo
navire marchand, de commerce tovorna ladja
navire-école šolska ladja
navire de guerre vojna ladja
navire hôpital bolniška ladja
navire-jumeau sestrska ladja
navire-major admiralska ladja
navire à passagers potniška ladja
navire porteavions letalonosilka
navire à voiles ladja na jadra, jadrnica

navy [néivi] samostalnik
vojska (vojna) mornarica
poetično ladjevje

Navy Board admiraliteta
ameriško Navy Department ministrstvo mornarice
britanska angleščina navy cut fino narezan tobak
navy plug temen, močan tobak v listih
navy yard ladjedelnica (vojna), mornariško skladišče

ne-fās, n indecl. (nĕ in fās) kar nasprotuje božjemu, zato pa tudi moralnim in naravnim zakonom

I. subst.

1. krivica, brezbožnost, greh(ota), pregreha, zločin(stvo), skrunitev, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, sramotno dejanje, grozno (grozovito) dejanje, grozovitost, grozota (naspr. fās): Cl., quod nefas ad religionem pertinet N., ubi fas versum usque nefas V., dirum nefas in pectore versat V. = samomor, lex maculosum edomuit nefas H. prešuštvo(vanje), cum fas atque nefas exiguo fine libidinum discernunt avidi H., in omne nefas se parare O., fasque nefasque confusura ruit O., civile nefas ubi nefas belli Lucan. državljanska (domača) vojna, ad scelus atque nefas purpura ducit Iust., quod tantum nefas … construxisset Iust.; preg.: per omne fas ac nefas secuturi vindicem libertatis L. v dobrem in zlu, „čez drn in strn“.

2. meton. (o živih bitjih) gnusoba, grdoba, spaka: namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est habet nec victoria laudem, extinxisse nefas (= Helenam) V., Stygii quae numina regni infernumque nefas et mersos nocte furores impia tam saeve gesturus bella litasti? Lucan. —

II. adj.

1. (z verskega stališča) nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, ne prav; najpogosteje s subjektnim inf. ali ACI: Iove tonante cum populo agi nefas fuit Ci., ea sacra manibus attingi nefas fuit Ci., quibus nefas est deserere patronos C.; s sup. na -u: quod nefas est dictu Ci., dictu nefas prodigium V. neizrekljivo; v raznih drugih skladih: quartus (sc. Mercurius) Nilo patre (sc. natus), quem Aegyptii nefas habent nominare Ci., quod se patriae irasci nefas esse duceret N., fanum Neptuni est Taenari, quod violari nefas putant Graeci N. imajo za grešno, štejejo za greh; brez določnega glag.: corpora viva nefas Stygiā vectare carinā V.; kot vmesni vzklik = strašno! grozno! o groza! grozota! nezaslišano!: sequiturque, nefas! Aegyptia coniunx V., Lavinia virgo visa, nefas, longis comprendere crinibus ignem V., quatenus, heu nefas, virtutem incolumem odimus H., Troia (nefas!) commune sepulcrum Asiae Europaeque Cat., cum sociis (nefas!) dimicatum est Fl.; kot prastar stalni izraz v koledarju pontifikov, ki so ga dodajali sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi) ni dovoljeno (sc. razpravljati pred sodiščem, sodne obravnave niso dovoljene): Varr. (prim. nefāstus).

2. (z izvenverskega stališča) kar ni prav = nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, nekoristno, tudi nemožno, nemogoče: cui nihil umquam nefas fuit nec in facinore nec in libidine Ci., quia profecto videtis nefas esse dictu miseram fuisse talem senectutem Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. kar koli ni mogoče obrniti na bolje, spremeniti na bolje.

neodlóčen undecided, (igra) drawn, (omahljiv) indecisive, irresolute, hesitating, vacillating, wavering

neodlóča dirka, neodlóčen izid teka a dead heat
neodlóča igra draw, tie, (brez zadetkov) goalless (ali no-score) draw
še neodlóčen not yet decided, undecided, pending, put off, postponed
vojna je (še) neodlóča the war is (still) undecided
pustiti neodlóčo to leave (a matter) undecided
biti neodlóčen (cincati) to dither, hesitate, to vacillate, to waver, not to know one's own mind
dirka, tek je bil(a) neodlóč(a) the race was a tie

neodvisnost [è] ženski spol (-i …) die Unabhängigkeit
o neodvisnosti/za neodvisnost Unabhängigkeits-
(gibanje za die Unabhängigkeitsbewegung, vojna za der Unabhängigkeitskrieg, deklaracija o die Unabhängigkeitserklärung)

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nevarnost ženski spol (-i …) die Gefahr; (ogrožanje) die Bedrohung, die Gefährdung; die Gefährlichkeit; -gefahr (eksplozije Explosionsgefahr, inflacije Inflationsgefahr, kratkega stika [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr, nesreče Unfallgefahr, okužbe Ansteckungsgefahr, plazov Lawinengefahr, pobega Fluchtgefahr, poledice Glatteisgefahr, ponovitve Wiederholungsgefahr, poplav Hochwassergefahr, porušenja Einsturzgefahr, poškodbe Verletzungsgefahr, požara Brandgefahr, Feuergefahr, pregretja Überhitzungsgefahr, prehlada Erkältungsgefahr, slane Frostgefahr, zadušitve Erstickungsgefahr, zastrupitve Vergiftungsgefahr, za življenje Lebensgefahr, pravo koluzijska Kollusionsgefahr, Verdunklungsgefahr, škodna Schadensgefahr, vojna Kriegsgefahr, zračna Luftgefahr)
splošna nevarnost die Gemeingefährlichkeit
nevarnost napada na življenje in telo pravo Gefahr für Leib und Leben
stopnja nevarnosti die Gefahrenstufe
zavest o nevarnosti das Gefahrenbewusstsein
grozi nevarnost, da … es besteht Gefahr, [daß] dass …
ki mu grozi nevarnost (česa) -gefährdet
(infarkta infarktgefährdet, samomora suizidgefährdet, mamil drogengefährdet, suchtgefährdet)
poln nevarnosti gefahrenträchtig
povzročanje splošne nevarnosti die Gemeingefährdung
v nevarnosti in Gefahr
biti v nevarnosti Gefahr laufen ([daß] dass …), in Gefahr schweben, v življenjski: in Lebensgefahr schweben
spraviti v nevarnost einer Gefahr aussetzen
dodatek za nevarnost (za nevarno delo) die Gefahrenzulage
znak za nevarnost das Gefahrensymbol
sistem opozarjanja na nevarnost das Warnsystem
zunaj nevarnosti außer Gefahr

nucléaire [nükleɛr] adjectif jedrski, nuklearen

armement masculin, attaque féminin nucléaire oborožitev, napad z atomskim orožjem
centrale féminin, bombe féminin, énergie féminin, explosion féminin, guerre féminin, puissance féminin nucléaire atomska centrala, bomba, energija, eksplozija, vojna, sila
physique féminin nucléaire jedrska fizika
propulsion féminin nucléaire atomski pogon
radiation féminin nucléaire jedrsko sevanje
science féminin nucléaire jedrska fizika, jedrsko raziskovanje

nuclear [njú:kliə] pridevnik
nuklearen, jedrski, atomski

nuclear fission cepljenje atomskega jedra
nuclear physics nuklearna fizika
nuclear reactor atomski reaktor
nuclear weapons atomsko orožje
politika nuclear deterrent grožnja z atomskim orožjem
nuclear-powered atomski, na atomski pogon
nuclear power fizika moč atomov; politika jedrska velesila
nuclear power plant jedrska elektrarna
nuclear war(fare) atomska vojna

nucleare

A) agg.

1. fiz. jedrski, nuklearen; atomski:
armi nucleari voj. atomsko orožje
centrale nucleare elektr. jedrska elektrarna, nuklearka
era nucleare atomska doba
fisica nucleare jedrska fizika
guerra nucleare atomska vojna
medicina nucleare nuklearna medicina
potenza nucleare voj. atomska sila

2. biol. jedrski:
biochimica nucleare jedrska biokemija
divisione nucleare jedrska delitev, kariokineza

3. jezik ki se nanaša na jedro, nukleus

4. antrop.
famiglia nucleare nuklearna družina

B) m jedrska energija, uporaba jedrske energije

nukleáren nuclear; atomic

nukleárna fizika nuclear physics pl
nukleárno orožje nuclear weapons pl
nukleáren reaktor nuclear reactor
grožnja z nukleárno vojno nuclear deterrent
nukleárna moč, velesila fizika politika nuclear power
nukleárna elektrarna nuclear power station
nukleárna vojna nuclear war (ali warfare)

ȍbjava ž
1. naznanilo, opozorilo, oglas: na vratima je objava da se iznajmljuje soba
2. razglas: objava narodu
3. napoved: objava rata vojna napoved
4. izkaznica: putna, željeznička objava
5. razodetje: božja objava

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

obrámben (-bna -o) adj. di difesa, difensivo:
obrambni sistem sistema difensivo
obrambna vojna guerra difensiva
psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa
voj. obrambna črta linea difensiva
hist. atlantska obrambna črta vallo atlantico
šport. obrambna tehnika (pri boksu) scherma
šport. obrambna vrsta difesa; retroguardia
jur. obrambni govor arringa
voj. obrambni ogenj fuoco di copertura
hist. obrambni stolpič bertesca

obrámben defensivo; de defensa

obrambne naprave defensas f pl; instalaciones f pl defensivas
obrambna skupnost comunidad f defensiva (ali de defensa)
obrambna vojna guerra f defensiva
obrambno orožje arma f defensiva
obrambni sistem sistema m defensivo
obrambni govor (jur) informe m (ali discurso m) de la defensa
obrambni minister (ministrstvo) Ministro m (Ministerio m) de Defensa Nacional, (v Španiji) del Ejercito
obrambni položaj (voj) posición f defensiva
v obrambnem položaju a la defensiva
brez obrambe sin defensa; indefenso

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odškódba odškodnína indemnity, indemnification; compensation; reparation, amends pl; damages pl, set-off; restitution; (za izdatke) reimbursement; making good

denarna odškódba monetary compensation
vojna odškódba compensation for war damage
dobiti odškódbo to recover damages, to be compensated, to be reimbursed