tribún (-a) m
1. hist. tribuno:
ljudski tribun tribuno della plebe
vojaški tribun tribuno militare
2. ekst. tribuno:
ljudski tribun capopopolo
Zadetki iskanja
- tribunál (-a) m knjiž. (sodišče) tribunale:
vojaški tribunal tribunale militare, corte marziale - tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)
1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod
2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.
3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl. - trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:
I. redni oblastniki:
1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.
2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.
3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —
II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):
1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.
2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.
3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.
4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.
5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.
6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.
7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.
8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet. - trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli
1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.
2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers. - troupe [trup] féminin četa, truma, krdelo; tolpa; trop, jata (ptic); igralska družina; vojaštvo; oborožene sile
en troupe v skupini, vsi (skupaj)
troupes pluriel de choc udarne, elitne čete
troupe en tournée gledališka družina na turneji
enfant masculin de troupe vojaški otrok, šolan na državne stroške
hommes masculin pluriel de troupe (militaire) moštvo
lever des troupes rekrutirati vojaštvo
gauloise féminin troupe cigareta za vojake
fumer des troupe kaditi vojaške cigarete
le moral de la troupe morala moštva - turbō2 -inis, m (sor. s turbāre, turba)
1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).
2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.
3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat. - ubežnik [é] moški spol (-a …) der Flüchtige (ein -r), der Flüchtling
vojaški ubežnik der Fahnenflüchtige ( ein -r) - ubéžnik fugitif moški spol , réfugié moški spol
pomoč ubežnikom assistance ženski spol (ali aide ženski spol) aux réfugiés
taborišče ubežnikov camp moški spol de réfugiés
vojaški ubežnik déserteur moški spol - ubéžnik (-a) | -ica (-e) m, f fuggiasco (-a), fuggitivo (-a); jur. latitante; transfuga:
vojaški ubežnik disertore - ubéžnik fugitivo m
vojaški ubežnik desertor m - ubéžnik -a m (-ica -e ž) fugar; transfug
□ vojaški ubežnik dezertor - udar3 moški spol (-a …)
državni udar der Staatsstreich, der Putsch
vojaški udar der Militärputsch
izvesti državni udar putschen
poskus državnega udara der Putschversuch - udár coup moški spol , choc moški spol
državni udar coup d'État
udar valov choc des vagues, déferlement moški spol des vagues (ali des flots)
vojaški udar putsch moški spol, coup de force militaire
udar zvona coup de cloche - udár (-a) m
1. colpo, rovescio:
biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte
2. urto, colpo:
zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
3.
državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
biti na udaru kritike essere oggetto di critica
elektr. električni udar scossa di corrente
med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
mont. hribinski udar cedimento di roccia
šah. taktični udar mossa tattica - udár golpe m ; choque m
državni udar golpe m de Estado
vojaški udar golpe m militar - uhajáč runaway
vojaški uhajáč deserter, runaway soldier - uhajáč
vojaški uhajač desertor m - upravni organ moški spol die Verwaltungsbehörde, die Behörde (vojaški Militärbehörde)
- uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result
brez uspèha without success
z uspèhom with success
kronan z uspèhom successful; crowned with success
beležiti uspèh to score a success
čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
doseči uspèh to achieve success
vojaški uspèhi military successes
pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
izkazati se kot uspèh to turn out a success
imeti malo uspèha to meet with little success
imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
film je imel velik uspèh the film was a great success
želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success