Franja

maniglione m

1. poveč. od ➞ maniglia velik ročaj

2. navt. člen sidrne verige

3. pren. šalj. varovanec, protežiranec

maràmčina ž velika ruta, velik robec

maroso m velik val

marquee [ma:ki] samostalnik
britanska angleščina velik šotor (cirkuški, sejemski)
ameriško pokrit vhod v poslopje, platnena streha, markiza

marquis [marki] masculin marki(z); histoire mejni grof; (ironično) velik gospod; vieilli eleganten človek, elegan

marrowfat [mǽroufæt] samostalnik
velik grah

massimo

A) agg. (superl. od ➞ grande)

1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere

2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)

3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec

B) m

1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene

2. šport boksar težke kategorije

3. mat. maksimum

mâtin [mɑtɛ̃] masculin velik (mesarski, lovski, čuvajski) pes; buldog; figuré neprijeten, zloben, grd človek

mausolée [mozɔle] masculin mavzolej; (razkošen) velik nagrobnik

máximo zelo velik; odličen; maksimalen

precio máximo maksimalna cena
la máxima oferta najvišja ponudba
rendimiento máximo maksimalna storilnost

mazorra ženski spol velik kij

meat-chopper [mí:tčɔpə] samostalnik
mlinček za meso; velik nož za rezanje mesa

mediocriculus 3 (demin. k mediocris) bolj kot ne srednji, srednje velik: exercitus Ca. ap. Fest.

mediocris -e (medius)

1. srednji = srednje mere, srednje velik, vmesen, neznaten, majhen: cochleae minutae, maximae, mediocres Varr., statura, praemium non m. Suet., latitudo, spatium, copiae C., castellum S., usus est familia, si utilitate iudicandum est, optima, si forma (po videzu, na oko), vix mediocri N.

2. (časovno) vmesen = srednje dolg: syllabae longae et breves et mediocres Gell.

3. metaf.
a) (glede na stan) srednji, nizek, navaden, nizkega stanu, nizkega rodu, nepomemben, neznaten: vir Iust., homo Aug.; subst. m mediocrēs -ium, m ljudje (možje) nizkega stanu: neque licentia gladiorum in mediocres saevitum, sed excelsissimi quoque atque eminentissimi civitatis viri variis suppliciorum generibus adfecti Vell., etenim cum mediocribus multis et aut nulla aut humili aliqua arte praeditis gravatim civitatem in Graecia homines impertiebant Ci.
b) (glede na (notranje) lastnosti) srednji, srednje mere, povprečen, neznaten, (prav) nič poseben, (precej) navaden, (precej) običajen, nepomemben, neimeniten, nevažen, malovažen: Pl., O., orator, homines Ci., poëta H., eloquentia, amicitia, laus, ingenium, malum, artes, studia vel officia Ci., queri mediocris animi est C. znak malodušnosti; litota: non mediocris C., Ci., N. ne navaden = velik, precejšnji; subst. n. pl.: mediocria gerere S. opravljati nepomembne stvari.
c) (glede na želje, teženje) zmeren, z malim zadovoljen: viri S., Iugurthae non mediocris animus S. visoko segajoč, visoko mereč, numquam mediocria … studia Iust. — Adv. mediocriter

1. srednje, neznatno, malo, (le) nekoliko, (le) nekaj: nemo m. doctus Ci., corpus m. aegrum Ci., ne m. quidem disertus Ci., in aliquā re m. versatum esse Ci., non m. omnium mentes perturbare C.

2. zmerno, mirno, hladnokrvno: aliquid non m. ferre Ci., hoc vellem mediocrius Ci. ne tako silno (živo, zelo).

Opomba: Pri pesnikih je o pozicijsko dolg: mediócris. Nom. sg. m. mediocer Prisc.; star. nom. pl. mediocreis Varr.

megalith [mégəliɵ] samostalnik
megalit, velik kamen

mèrtek m, mn. mèrteci (t. mertek)
1. dial. greda, tram: dogonio sam ti onomlane mertek iz naše šume pripeljal sem ti lani tram iz naše hoste
2. velik žebelj, klin: mesto đuladi vise na zidnom satu o lancima konjske ploče i nekakvi merteci

mezzano

A) agg.

1. srednji, srednje velik

2. pren. povprečen

B) m (f -na)

1. posrednik, posrednica; mešetar, mešetarka

2. zvodnik, zvodnica

micca f severnoital. velik hlebec

middle-sized [mldlsaizd] pridevnik
srednje velik

middling [midliŋ]

1. pridevnik
srednje velik, povprečen, srednji
pogovorno srednje zdrav

2. prislov (tudi middlingly)
srednje, povprečno

3. samostalnik
(tudi množina), ekonomija blago srednje kakovosti
metalurgija, množina vmesni produkt