Franja

vrédnost (-i) f

1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato

5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

vrelišče samostalnik
1. (temperatura) ▸ forráspont
2. (vrhunec zaostritve) ▸ forráspontNotranjepolitična trenja v Izraelu se približujejo vrelišču, ko vse več politikov omenja nevarnost državljanske vojne. ▸ A belpolitikai viszályok Izraelben a forrásponthoz közelednek, egyre több politikus veti fel a polgárháború lehetőségét.
Dopoldne se protesti po vsem mestu stopnjujejo do vrelišča. ▸ Délelőtt a tüntetések az egész városban a forráspontig fokozódnak.

3. (žarišče) ▸ központ
Romunija je zadnja leta kreativno vrelišče evropskega filma. ▸ Románia az utóbbi években az európai film alkotóközpontja.
Ljubljana je postala vrelišče novih zamisli in sodobna prestolnica. ▸ Ljubljana az új elképzelések központja és modern főváros.

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vsakodneven pridevnik
1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napiZačelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
Sopomenke: dneven

2. (običajen) ▸ mindennapiVečina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

vstopnina samostalnik
(plačilo za vstop) ▸ belépődíjKljub dragi vstopnini se je pustne prireditve udeležilo več kot 150.000 ljudi. ▸ A magas belépődíj ellenére a farsangi rendezvényen több mint 150.000 fő vett részt.

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vtihotápiti (-im) | vtihotápljati (-am)

A) perf., imperf.

1. contrabbandare, introdurre di contrabbando

2. introdurre di nascosto, di soppiatto

B) vtihotápiti se (-im se) | vtihotápljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. penetrare di nascosto, intrufolarsi

2. infiltrarsi, intrudersi; pren. insinuarsi:
v organizacijo so se vtihotapili provokatorji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori
v srce se ji je vtihotapil obup nel suo cuore si insinuò la disperazione

3. penetrare, introdursi:
v knjigo se je vtihotapilo več napak nel libro si sono introdotti vari errori

vzdržáti to hold out; to stand; to sustain; to persevere (v in); to endure, to last

vzdržáti napad to withstand (ali to hold out against) an assault
vzdržite! hold out!
ne morem več vzdržáti I can't stand it any longer
ona ne vzdrži na soncu she cannot stand the sun
vzdržáti se to abstain (česa from something), to refrain (from)
vzdržáti se glasovanja to abstain from voting
nisem se vzdržal smeha I couldn't help laughing
vzdržáti se kajenja to refrain from smoking
vzdržáti se solz (joka) to refrain from tears (from weeping)
ni mogel več vzdržáti bolečine he could not endure (ali sustain, bear) the pain any more
čudim se, da je tako dolgo vzdržal I wonder that he has held out so long
vzdržáti se alkoholnih pijač to abstain from alcoholic drinks

vzdržáti supporter, endurer, tenir bon (ali ferme) , persévérer jusqu'au bout, ne pas céder, ne pas flancher, ne pas reculer, ne pas lâcher pied , familiarno tenir le coup; résister à

vzdržati se s'abstenir de, s'empêcher, se garder de, éviter, renoncer à
vzdržati se glasovanja s'abstenir de voter
ne vzdržim več je n'y tiens plus, je n'en peux (ali puis) plus
ni se mogel vzdržati smeha il ne put s'empêcher de rire

vzporéden (-dna -o) adj.

1. parallelo:
vzporedna ulica via parallela
z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica

2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici

3. (postranski) collaterale, secondario:
vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. vzporedna črta parallela
mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
mat. vzporedni premik traslazione
elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
elektr. vzporedni upor shunt
teh. vzporedni črtalnik parallela
teh. vzporedni primež morsetto parallelo
muz. vzporedne kvinte quinte parallele
ekon. vzporedni valuti valute parallele
alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo

vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
vzrok in posledica causa ed effetto
iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
filoz. prvi vzrok causa prima
lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa

začúdenje astonishment, amazement; surprise

na (veliko) moje začúdenje to my (great) surprise
strmeti, debelo gledati od začúdenja to stare in surprise
spraviti koga v začúdenje, zbuditi komu začúdenje to astonish someone
nobena stvar me ne spravi več v začúdenje nothing surprises me any more

zadôsti assez, suffisamment

več kot zadosti plus que suffisant, plus qu'il n'en faut
zadosti imeti česa avoir assez (ali suffisamment) de quelque chose, (sit, jezen biti) en avoir assez de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos de quelque chose, en avoir marre de quelque chose
imeti zadosti denarja avoir assez d'argent, avoir de l'argent en suffisance
imeti zadosti za življenje avoir de quoi vivre

zadôsti bastante; suficiente ; lit asaz, harto

zadosti denarja bastante (ali suficiente) dinero
več kot zadosti más que suficiente, más de lo necesario
zadosti nas je somos bastantes
zadosti mi je ena knjiga me basta con un libro
imeti zadosti za življenje tener lo suficiente para vivir

zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone

zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up

zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
kaj te je zadržalo? what kept you?
ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation

zainvestírati (se) (-am (se)) perf. (refl.) investire in perdita, con perdita; perdere investendo:
v tovarno zainvestirati več milijard investire in una fabbrica con la perdita di vari miliardi

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zakléti (zakolnem) to curse, to swear (at), to spit out an oath

zakléti se to swear (by), to vow
zaklel se je, da se bo maščeval za žalitev he vowed to avenge the insult
zaklel sem se, da ne bom več kadil, pil I've sworn off tobacco, drink
zakléti se pri vsem, kar je svetega to swear by all that's holy (ali sacred)