Franja

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

remords [rəmɔr] masculin očitanje vesti, obžalovanje, kesanje

remords cuisant pekoča vest
remords d'un crime obžalovanje zločina
j'ai des remords vest me peče, grize
il est bourrelé de remords vest ga peče
mourir sans remords umreti z mirno vestjo, mirne vesti
il fut pris de remords vest ga je začela peči

remove¹ [rimú:v]

1. prehodni glagol
odstraniti, odmakniti, potegniti nazaj (roko), stran dati, pospraviti, drugam dati, premestiti; oddaljiti, preseliti; dati odstaviti, zamenjati, odpustiti (iz službe); izgnati, deložirati
figurativno spraviti s sveta, ubiti

2. neprehodni glagol
preseliti se (to v)
oddaljiti se, oditi

to remove a boy from school vzeti dečka iz šole
to be removed from earth figurativno umreti
to remove the cloth odstraniti prt, pospraviti mizo
the doctor had him removed to the hospital zdravnik ga je dal prepeljati v bolnico
to remove the fractions of an equation odpraviti ulomke v enačbi
to remove furniture prepeljati, preseliti, premestiti pohištvo
to remove one's hat odkriti se
they have removed to the house next door preselili so se v sosedno hišo
to remove s.o.'s load odvzeti komu breme
to remove make-up odstraniti šminko
to remove mountains figurativno delati čudeže
to remove s.o.'s name from a list črtati, izbrisati ime kake osebe s seznama
to remove from office odpustiti iz službe
to remove s.o. by poison zastrupiti koga
to remove a stain odstraniti madež
to remove all traces odstraniti, zabrisati vse sledove
to remove s.o. out of the way figurativno spraviti koga s poti
to remove oneself oditi

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rêp m, mest. na répu, mn. na répu, mn. rȅpovi repóva
1. rep: podviti rep među noge; stati kome na rep; mahati -om; sve to nema ni glave ni -a; vući rep za sobom; riba, zmija maše -om; frak sa dugačkim repovima; rep kometa otklonjen je od Sunca; koliko repova imaš u štali
2. vrsta: stajati u -u pred trgovinom, pred kasom; biti na -u događaja; povući mačka za; stati zmiji na rep stopiti kači na rep
3. lisičji rep lisičji rep, vrsta ročne žage: prepiliti drvo lisičjim repom, lisičji rep bot. lisičji rep, Alopecurus; mačji rep bot. mačji rep, Phleum
4. staviti zecu soli na rep; udariti -om o ledinu ekspr. umreti

re-sīgnō -āre -āvī -ātum (re in sīgnāre)

1. razpečatiti, odpečatiti, odpreti (odpirati): Plin. idr., litteras Ci., epistulas Pl., testamenta H.; pesn.: (sc. Mercurius) lumina morte resignat V. odpira oči, ki jih zapira smrt (ker umirajoči odpirajo oči) = jim ne da (dovoli) umreti; pren.: periuria Graia resignat Sil. loči, predere; occ.
a) naznaniti (naznanjati), odkri(va)ti, razkri(va)ti: fata veniantia O., mandata alicuius Mart., totum hoc verba resignent Pers.
b) razveljaviti (razveljavljati), uničiti (uničevati): fidem tabularum Ci., pacta Sil., ne quid ex constituti fide resignaret Fl.

2. dati (dajati) nazaj, vrniti (vračati), odpovedati (odpovedovati) se, odreči (odrekati) se čemu: resigno, quae fortuna dedit H., cuncta H.

3. odkazati (odkazovati), odrediti (odrejati), dodeliti (dodeljevati): resignatis vectigalibus Ca.

restare v. intr. (pres. rēsto)

1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare

4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...

5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

river¹ [rívə]

1. samostalnik
reka; potok (tudi figurativno)
figurativno velika množina

the river Thames britanska angleščina reka Temza
Hudson River ameriško reka Hudson
down the river po reki (vodi) navzdol
up the river po reki (vodi) navzgor, proti vodi
river of tears potok solz
rivers of lava reka lave
to cross the river iti čez reko, figurativno umreti
to sell s.o. down the river ameriško, sleng popolnoma koga na cedilu pustiti, prevarati, izdati, zlorabiti
to send s.o. up the river ameriško, sleng vtakniti koga v ječo, v zapor

2. pridevnik
rečni

river mouth ustje reke
river traffic rečni promet
river rat sleng tat, ki deluje zlasti na rečnih bregovih
River Brethren amerikanska baptistična sekta

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

saintement [sɛ̃tmɑ̃] adverbe sveto

vivre, mourir saintement sveto živeti, umreti

sainteté [sɛ̃təte] féminin svetost

Sa Sainteté le pape Jean XXIII Njegova Svetost papež Ivan XXIII
mourir en odeur de sainteté umreti v stanju krščanske popolnosti

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

santità f

1. svetost:
morire in odore di santità umreti kot svetnik

2. ekst. svetost, nedotakljivost

3. poštenost

4. Svetost (papežev naziv):
Sua Santità Njegova Svetost

scaffold [skǽfəld]

1. samostalnik
gradbeni (zidarski, stavbni) oder; tribuna za gledalce; govorniška tribuna; gledališki oder; krvavi oder, morišče, šafot
medicina skelet
ameriško žitnica, kašča

scaffold pole sleng, figurativno mršav dolgin; rezina ocvrtega krompirja
to die on the scaffold umreti na morišču
to go to the scaffold, to mount the scaffold biti usmrčen na morišču
to send to the scaffold poslati na morišče

2. prehodni glagol
zgraditi (gradbeni) oder okrog česa, obdati z (gradbenim) odrom

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik