Franja

Zadetki iskanja

  • mŕzel (-zla -o) adj.

    1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
    mrzel dan giornata fredda
    ledeno mrzla voda acqua gelida
    mrzel veter vento freddo
    mrzla prha doccia fredda
    postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

    2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
    mrzel sprejem accoglienza fredda

    3. (čustveno hladen) freddo:
    mrzla logika fredda logica

    4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
    mrzel strah paura angosciosa
    mrzla slutnja angoscioso presentimento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
    samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
    biti mrzel na otip essere freddo al tatto
    meteor. mrzla fronta fronte freddo
    lov. mrzla sled traccia fredda
    nareč. mrzla žlahta lontana parentela
    med. mrzli obkladek impacco freddo
    mrzli stric cugino materno, paterno
    meteor. mrzli val ondata di aria fredda
  • nazaj2

    1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
    tja in nazaj hin und zurück
    tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
    figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

    2. (v preteklost) zurück, Rück-
    korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
    pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
    če se ozremo nazaj im Rückblick
    pravo učinkovati za nazaj rückwirken
    z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
    za nazaj im Nachhinein
    figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

    3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
    nazaj k naravi! zurück zur Natur!

    4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
    biti nazaj s poti: zurück sein
    predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

    5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)
  • nazáj back; backwards

    moram nazáj I must go back, I must return
    ni ga še nazáj he is not yet back, he has not yet returned
    nazáj datirati to antedate
    nazáj dati to give back, to return, to restore, to refund
    nazáj dobiti to get back, to recover; to be reimbursed, to be repaid
    nazáj delovati to retroact, to be retroactive
    iti nazáj to go back, to return, to recede; to retrogress; to retrograde; to retrace one's steps
    nazáj poklicati to recall
    nazáj pripeljati to reconvey
    nazáj kupiti to repurchase
    nazáj osvojiti to reconquer
    pasti nazáj v isto napako, razvado to be a backslider, to backslide
    pasti nazáj v bolezen to relapse
    nazáj poslati to send back
    stopiti nazáj to step back
    priti nazáj to come back, to return
    udariti nazáj (o puški) to recoil
    želim si nazáj I long to return
    nekaj let nazáj some years ago, some years since
    tja in nazáj there and back
    vozovnica tja in nazáj return ticket
  • nekajkrat prislov
    1. (o ponovitvah) ▸ néhányszor, néhány alkalommal, több alkalommal
    nekajkrat ponoviti ▸ néhányszor megismétel
    nekajkrat udariti ▸ néhányszor megüt
    nekajkrat premešati ▸ néhányszor megkever
    nekajkrat ustreliti ▸ néhányszor lő
    nekajkrat srečati ▸ néhányszor találkozik
    nekajkrat obiskati ▸ néhányszor meglátogat, néhányszor felkeres
    nekajkrat dokazati ▸ néhányszor bebizonyít
    nekajkrat opozoriti ▸ néhányszor figyelmeztet
    nekajkrat preložen ▸ néhányszor elhalasztott
    nekajkrat na teden ▸ hetente néhányszor
    nekajkrat na leto ▸ évente néhányszor
    nekajkrat na dan ▸ naponta néhányszor
    V mladosti je bil namreč kar nekajkrat državni plesni prvak. ▸ Fiatalkorában több alkalommal volt országos táncbajnok.
    Film, ob katerem se boste nekajkrat glasno zasmejali. ▸ Olyan film, amely többször is hangos nevetésre késztet.
    Poklicni čevljarji so namreč nekajkrat omenjeni v različnih virih. ▸ A különböző források többször említik a hivatásos cipészeket.
    Trgovino obiščete nekajkrat tedensko in takrat kupite vse, kar potrebujete. ▸ Hetente néhányszor látogasson el a boltba, és akkor szerezzen be mindent, amire szüksége van.
    Z družino smo nekajkrat na leto tudi odšli smučat, največkrat v Kranjsko Goro. ▸ Évente néhányszor síelni is jártunk a családdal, többnyire Kranjska Gorába.
    Kar nekaj raziskav je pokazalo, da uživanje rib nekajkrat tedensko preprečuje srčni napad in kap. ▸ Számos tanulmány kimutatta, hogy a heti néhány alkalommal történő halfogyasztás megelőzi a szívrohamot és a sztrókot.
    Na treningu gimnastike sem bil kar nekajkrat. ▸ Jó néhányszor voltam tornaedzésen.

    2. (o razmerju) ▸ néhányszor, többször
    nekajkrat manjši ▸ néhányszor kisebb
    nekajkrat višji ▸ néhányszor magasabb
    nekajkrat cenejši ▸ néhányszor olcsóbb
    nekajkrat dražji ▸ néhányszor drágább
    Prepričan je, da je zemljišče v resnici vredno nekajkrat več. ▸ Meggyőződése, hogy a telek valójában néhányszor többet ér.
    Na letni ravni smo kar za nekajkrat povečali število vsebin. ▸ Éves szinten a többszörösére növeltük a tartalmak számát.
  • nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

    prednja nôga foreleg
    zadnja nôga hind leg
    od glave do nôg from head to foot, from top to toe
    prekrižanih nôg cross-legged
    zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
    lahkih nôg light-footed, light-foot
    umivanje nôg footwashing
    ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
    nôge na X knock-knees
    ki ima nôga na X knock-kneed
    že biti na nôgah to be on one's feet
    ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
    biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
    biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
    on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
    pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
    sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
    obdržati se na nôgah to keep one's legs
    metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
    nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
    on ima umetno nôgo he has an artificial leg
    podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
    postaviti koga na nôge to set someone on his feet
    spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
    postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
    postaviti se spet na nôge to recover one's footing
    prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
    pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
    skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
    skakati po eni nôgi to hop
    stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
    stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
    teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
    udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
    vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
    vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
    nôge so me začele boleti I became footsore
    nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
    izviniti si nôgo to sprain one's ankle
    braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
    pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
    živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
    stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent
  • note1 [nóut] samostalnik
    zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
    figurativno ton, nota, prizvok, zven
    poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
    glasba (osnovni) ton, nota, tipka
    politika (diplomatska) nota
    ekonomija račun, bankovec, obveznica
    tisk opomba, ločilo
    figurativno ugled, sloves, pomembnost
    figurativno pozornost

    ekonomija note of exchange borzni list
    ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
    ekonomija bought and sold note zaključnica
    ekonomija delivery note izročilnica
    ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
    ekonomija as per note po računu
    note of exclamation klicaj
    note of interrogation vprašaj
    family of note ugledna družina
    nothing of note nič važnega
    worthy of note upoštevanja vreden
    politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
    to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
    to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
    to give s.o. note of sporočiti komu kaj
    glasba to strike the notes udariti po tipkah
    figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
    figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
    to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
    to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
    to speak without notes prosto govoriti
  • ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

    ob treh à trois heures
    ob njej à côté d'elle
    z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
    ob reki le long de la rivière
    ob hiši prés de la maison
    ob denar priti perdre son argent
    ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau
  • občutljív sensible, susceptible, délicat, pointilleux ; familiarno chatouilleux (hitro užaljen)

    občutljiva tehtnica balance ženski spol très précise
    občutljivo mesto, občutljiva točka endroit moški spol, point moški spol sensible
    (figurativno) udariti na občutljivo struno faire vibrer (ali toucher) la corde sensible
  • ob-errō -āre -āvī -ātum (ob in errāre)

    I. intr.

    1. sem in tja bloditi, begati: oberrantes rivi Cu. vijoči se, Maeandrus oberrat Sil. se vije; z dat.: o. locis ignotis Cu., tentoriis T.; s praep.: in domibus Plin.

    2. metaf.
    a) sem in tja hoditi: intra tecta oberrat timor Cl., imago oculis oberrat Cu., Plin. iun. = ob oculos versatur je pred očmi; tako tudi: mihi monstrum oberrat Sen. tr.
    b) (z)motiti se: ut citharoedus ridetur chordā qui semper oberrat eādem H. mimo seči, udariti (zaigrati) na napačno struno.

    II. trans. prebloditi, obhoditi (obhajati), obkrožiti (obkrožati): quantum (sc. agri) non milvus oberrat Pers., paucis casulis et castellis oberratis Ap.; metaf.: dominos Pers. (= čustva, afekte), quas (sc. caeli plagas) mitis temperies oberrat Cl.
  • obraz moški spol (-a …)

    1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
    … obraza Gesichts-
    (barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
    … za obraz Gesichts-
    (krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

    2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
    strog obraz strenge Miene
    uraden obraz dienstliche Miene
    kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
    rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
    obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
    |
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
    pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
    brez obraza figurativno gesichtslos
    čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
    maska čez obraz die Strumpfmaske
    na obrazu im Gesicht
    koža na obrazu die Gesichtshaut
    biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
    v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
    veter v obraz der Gegenwind
    udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
    povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
    udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
    zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
    z obraza prebrati an der Stirn ablesen
    strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
    z … obrazom -gesichtig
    (ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
    s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene
  • obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

    obráz od spredaj full face
    obráz od strani (profil) half face
    bled obráz pale (ali livid) face
    kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
    naguban obráz wrinkled face
    odbijajoč obráz forbidding face
    smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
    mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
    lep obráz good looks pl
    upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
    v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
    tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
    brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
    delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
    gledati koga v obráz to look someone in the face
    napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
    napraviti prijazen obráz to look pleasant
    napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
    napraviti jezen obráz to have an angry look
    pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
    ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
    pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
    v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
    komu v obráz reči to say to someone's face
    v obráz sem mu to rekel I said it to his face
    v obráz se smejati to laugh in someone's face
    udariti koga po obrázu to smack someone's face
    zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
    v obráz zijati koga to stare someone full in the face
  • obráz cara f , faz f ; rostro m

    nedolžen obraz aire m de inocencia
    bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
    obraz kot paradižnik cara de tomate
    človeški obraz cara humana
    žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
    zločinski obraz cara patibularia
    naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
    to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
    nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
    napraviti strog obraz poner gesto adusto
    napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
    napraviti jezen obraz poner cara de perro
    napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
    napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
    delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
    napraviti osupel obraz quedar asombrado
    to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
    napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
    imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
    sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
    pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
    poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
    kri mu je stopila v obraz se puso colorado
    pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
    reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
    smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
    udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
    zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara
  • obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

    bled obraz visage pâle
    človeški obraz visage humain
    naravnost v obraz en pleine figure
    nedolžen obraz air moški spol innocent
    zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
    žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
    gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
    imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
    imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
    kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
    napraviti dolg obraz avoir la mine longue
    napraviti strog obraz montrer un visage sévère
    pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
    pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
    pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
    poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
    smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
    vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
    zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
    zreti smrti v obraz regarder la mort en face
    kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
    pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
    to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles
  • one2 [wʌn] zaimek

    1.
    nekdo, kdo, kdorkoli

    2.
    eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little one malček, the picture is a realistic one slika je realistična)

    3.
    nedoločni zaimek (one knows ve se)

    4.

    Razno:

    one who nekdo, ki
    the one who tisti, ki
    that one tisti
    like one dead kot mrtvec
    one so clever nekdo, ki je tako pameten
    a sly one prebrisanec
    a nasty one hud udarec
    many a one veliko ljudi
    that's a good one! dobro je!, ni slabo!
    figurativno one in the eye nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominek
    to land s.o. one pritisniti koga, udariti
    the Holy One, One above bog
    the evil one hudič, satan
  • oner [wʌ́nə] samostalnik
    sleng edinstven človek ali stvar
    britanska angleščina, sleng kosmata laž
    pogovorno udarec

    sleng a oner at strokovnjak za kaj
    sleng to give s.o. a oner močno koga udariti
  • op-pūgnō1 -āre -āvī -ātum (ob in pugnāre)

    1. boriti (bojevati) se zoper koga: quorum acerrimo concursu cum magnam partem diei esset oppugnatum N. so se bojevali drug proti drugemu (po nekaterih izdajah esset pugnatum).

    2. kot voj. t.t. (naspr. defendere) naskočiti (naskakovati), (naskakovaje) oblegati, navaliti (navaljevati) na, pritisniti (pritiskati) na (mesto, trdnjavo idr.), napasti (napadati): consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L. (prim. oppugnatio), o. urbem non coronā, sed operibus L., oppidum Ci. ep., castellum Iust., castra, locum munitum C., Spartam, Chium (mesto) N.; pa tudi: Aegyptum N. ali Macedoniam L. napasti, udariti na; abs.: ut una semper pars (sc. exercitūs) … oppugnaret L. nadaljevati naskakovanje (obleganje); pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.

    3. metaf. koga (kaj) napasti (napadati), pestiti, spodbi(ja)ti, nasprotovati, boriti se zoper koga (kaj): clandestinis consiliis nos oppugnant Ci., aliquem aperte pecuniā Ci., rem Ci., aequitatem verbis Ci.

    Opomba: Star. inf. pf. oppugnassere: Pl.
  • pack2 [pæk]

    1. prehodni glagol
    pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
    tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
    ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
    medicina pripraviti zdravilni ovitek

    2. neprehodni glagol
    natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

    packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
    a packed house popolnoma zasedena hiša
    packed with poln česa (npr. avto)
    I am packed gotov sem s pakiranjem
    ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
    ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
    to pack s.o. back poslati koga nazaj
    to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
    to pack one's traps odpraviti se na pot
    navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra
  • painter2 [péintə] samostalnik
    navtika vrv za privezovanje čolna

    to cut the painter ločiti se, osamosvojiti se; sleng izginiti
    to cut s.o.'s painter poslati koga stran, prekrižati komu račune
    to let go the painter hrabro udariti
  • palmada ženski spol udarec z dlanjo, lahen udarec

    darse una palmada en la frente z dlanjo se po čelu udariti
    palmadas pl ploskanje
    dar palmadas ploskati; po rami potrepljati
  • pečat1 moški spol (-a …) (odtis v vosku, pečatnik) das Siegel (deželni Landessiegel, občinski Gemeindesiegel, za pisma Briefsiegel, uradni Amtssiegel)
    dati pod pečat untersiegeln
    pritrditi s pečatom (etwas) ansiegeln
    udariti pečat ein Siegel aufdrücken/aufprägen
    odstraniti pečat (etwas) entsiegeln
    brez pečata siegellos
    poškodovanje/odstranitev uradnega pečata der Siegelbruch
    varuh pečata zgodovina der Siegelbewahrer
    vtisni pečat tehnika der Prägestempel
    religija spovedni pečat das Beichtsiegel, das Beichtgeheimnis
    figurativno (značaj, obeležje) das Gepräge
    figurativno vtisniti svoj pečat čemu (etwas) zeichnen/prägen
    figurativno pod pečatom molčečnosti unter dem Siegel der Verschwiegenheit
    figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
    |
    Salomonov pečat rastlinstvo, botanika das Salomonssiegel