Franja

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

recommencer [-kɔmɑ̃se] verbe transitif zopet, znova, ponovno začeti (à, de nager plavati); verbe intransitif zopet se začeti

recommencer de plus belle zopet začeti, nadaljevati še močneje, še z večjo vnemo
voilà que ça recommence de plus belle! to postaja vse lepše!
c'est toujours à recommencer tega ni ne konca ne kraja
tout est à recommencer! vse je treba znova začeti!

reculer [rəküle] verbe intransitif iti nazaj, umakniti se (nazaj); nazadovati; figuré popustiti; ustrašiti se (devant pred); plašiti se; oklevati, obotavljati se, cincati; verbe transitif pomakniti nazaj, oddaljiti; odgoditi, odložiti

se reculer de umakniti se pred, izogniti se
reculer une chaise pomakniti stol nazaj
reculer une décision, la date d'un paiement odgoditi odločitev, datum plačila
I'épidémie a reculé epidemija je nazadovala
reculer devant l'ennemi umakniti se pred sovražnikom
faire reculer l'ennemi pognati sovražnika nazaj
ne reculer devant rien ničesar se ne ustrašiti
plus moyen de reculer! umik (nazaj) ni večmožen!
quand on n'avance pas, on recule če ne napredujemo, nazadujemo
reculer pour mieux sauter oklevati pred neprijetno odločitvijo, ki pa jo bo treba prej ali slej napraviti z elanom

rêči decir

nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

redouter [-dute] verbe transitif zelo, strašno se bati (quelque chose česa)

redouter l'avenir, ses ennemis zelo se bati prihodnosti, svojih sovražnikov
vous n'avez rien à redouter ničesar se vam ni treba bati

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

réflexion [reflɛksjɔ̃] féminin, physique odbijanje, odsev, zrcaljenje; premišljanje, premislek; opazka

réflexion des ondes sonores odboj zvočnib valov
à lc réflexion če tako premislimo o tem
sans réflexion brez premisleka, nepremišljeno
(toute) réflexion faite po zrelem premisleku
cela mérite réflexion to bi bilo treba premisliti

refusal [rifjú:zəl] samostalnik
odklonitev, odbitje, zavrnitev; odklonilen odgovor; zavrnitev snubca, ženitne ponudbe; predkupna pravica, pravica do nakupa pred drugim kupcem, svobodna izbira, prednost prve ponudbe

in case of refusal v primeru odklonitve
first refusal prvenstvena pravica do česa
I had the refusal of the appointment le besedo bi mi bilo treba reči, pa bi bil imenovan (bi dobil imenovanje)
to give s.o. the refusal of a house priznati komu prednostno pravico za nakup hiše
to meet with (to receive) a refusal biti zavrnjen (odklonjen), dobiti "košarico"
to take no refusal kljub odklonitvi še naprej vztrajno zahtevati, ne sprejeti negativnega odgovora
I will not take a refusal ne dam (pustim) se zavrniti (odkloniti)

règle [rɛglə] féminin

1. ravnilo, črtalo

2. pravilo; predpis; moralno načelo

3. pluriel menstruacija

règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

regret² [rigrét] prehodni glagol
obžalovati; kesati se; želeti, da se nekaj ne vrne; žalovati za čem, z obžalovanjem misliti na

I regret to say žal moram reči
his health, I regret to say, is not good njegovo zdravje žal ni dobro
it is to be regretted that... treba je obžalovati, da..., škoda, da...
it is much to be regretted vsega obžalovanja je vredno
to regret one's young years z obžalovanjem (žalostjo) misliti na svoja mlada leta

relātus -ūs, m (referre)

1. poved, pripoved, pripovedovanje, navajanje, podajanje, izvajanje, navedba: Plin., Val. Max., Macr., Symm. idr., digna atque indigna relatu vociferans V., occurrit nuper (visa est mihi digna relatu) pompa O., quidam incredibilium relatu commendationem parant Sen. ph., carmina, quorum relatu, quem barditum vocant, accendunt animos T. navajanje, recitiranje, petje, neque relatu virtutum opus est T. ni treba navesti, vario trahant eventa relatu Aus., rerum gestarum relatu Aus.

2. poročanje, poročilo (v senatu): abnuentibus consulibus eā de re relatum T.

remain² [riméin] neprehodni glagol
(pre)ostati; preosta(ja)ti

to remain on hand trgovina ostati neprodan (o blagu)
I remain yours truly N.N. (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.
it remains to be seen, it remains to be proved to bomo (še) videli, to je treba še dokazati
is there any oil remaining in the cruet? je ostalo še kaj olja v steklenički?
no choice remains to me nimam druge izbire
one thing remains certain nekaj je gotovo
the only pleasure that remains to an old man edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku

remis, e [rəmi, z] adjectif (igra) neodločen; odgoden, odložèn, glej remettre

partie féminin remise neodločena igra, remi
c'est partie remise to bo treba še enkrat napraviti

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

report² [ripɔ́:t] prehodni glagol
poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
neprehodni glagol
napraviti, predložili poročilo (on o)
reportažo; reportirati (on, upon o)
prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

to report oneself javiti se, predstaviti se
I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
he is well reported of on uživa dober sloves
it is reported that... govori se, da...
all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
to report for duty javiti se na dolžnost
to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari

requérable [rəkerabl] adjectif

dette féminin requérable dolg, ki ga je treba izterjati ob zapadlosti

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

res [é]

1. je/ni res: wahr
to je/ni res das ist/ist nicht wahr
to že ne bo res das ist kaum wahr
figurativno to ni več res das ist schon gar nicht mehr wahr

2. (dejansko, v resnici) wirklich, tatsächlich, in der Tat (hiša je res toliko vredna das Haus ist wirklich/tatsächlich [soviel] so viel wert)
ali je res tako? ist es wirklich/tatsächlich so?
res v redu/slab wirklich in Ordnung/wirklich schlecht
a res? So?/Tatsächlich?/Wirklich?

3. (prav zares) echt (to je res vrzel das ist eine echte Lücke; res se je potrudil er hat sich echt angestrengt; v tej točki je pa res prišlo do sporov das ist der Punkt, wo es auch echt zu Auseinandersetzungen gekommen ist)

4. (zagotovo) wahrlich (to res ni nobeno veselje das ist wahrlich kein Vergnügen)

5.
kar je res, je res, … (treba je priznati) zugegeben …