Franja

Zadetki iskanja

  • vnéti enflammer, allumer, animer

    vneti se prendre feu, s'enflammer, (boj) éclater, s'engager; figurativno s'enflammer, s'enthousiasmer, s'échauffer pour, familiarno s'emballer
    vneti se za koga (kaj), biti takoj vnet, navdušen être tout feu tout flamme pour quelqu'un (quelque chose)
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • voltare

    A) v. tr. (pres. vōlto)

    1. obrniti, obračati:
    voltare le acque speljati vodo
    voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
    volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
    voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
    voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
    voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
    voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

    2. knjižno prevesti, prevajati

    3. zaviti, iti za:
    appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

    B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
    voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

    C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

    1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
    il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

    2. obrniti, obračati se:
    non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
    voltarsi contro qcn. upreti se komu
  • warning [wɔ́:niŋ]

    1. samostalnik
    svarilo, posvaritev; svarilni signal; svarilen primer; poziv, opozorilo, namig, obvestilo; odpoved, odpust (iz službe)

    at a minute's warning takoj, brez odlašanja, précej
    without warning nepričakovano
    a month's warning enomesečna odpoved
    he ignored the warning ni se zmenil za svarilo
    the cook has given us warning kuharica nam je odpovedala
    to give an employee warning odpovedati delojemalcu
    to give one's employer warning odpovedati službo delodajalcu
    I would take warning by his misfortune jaz bi si njegovo nesrečo vzel za svarilo

    2. pridevnik
    svarilen (warningly prislov)
    svarilen, opozarjajoč, opominjajoč; signalen

    warning light signalna luč
    warning shot navtika svarilen strel
  • warten1 čakati, počakati (auf na); das kann warten to lahko počaka; da kannst du lange warten tega pa ne boš doživel; na warte! le počakaj!; auf sich warten lassen pustiti se čakati, figurativ dolgo trajati; nicht auf sich warten lassen figurativ takoj nastopiti; auf das/den haben wir gerade gewartet samo še tega nam je bilo treba
  • winking [wíŋkiŋ] samostalnik
    mežikanje, mižanje; migijanje; spanček, dremež

    as easy as winking sleng otročje lahko
    like winking sleng takoj, kot bi trenil, v hipu, bliskovito
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • za3

    1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

    2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

    3.
    za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

    4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
    za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
    z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

    5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
    leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

    6.
    takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)
  • začétek début moški spol , commencement moški spol , ouverture ženski spol ; (izvor) origine ženski spol , principe moški spol

    v začetku au début, au commencement
    (že) od začetka, takoj v začetku dès le début, dès le commencement
    od začetka do konca du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
    v začetku maja au début (ali au commencement) (du mois) de mai, début mai
    v začetku leta (meseca) au début (ali au commencement) de l'année (du mois)
    prvi začetki premières notions, (premiers) rudiments, éléments moški spol množine
    začetek šolskega leta rentrée ženski spol scolaire (ali des classes)
    vsak začetek je težak il n'y a que le premier pas qui coûte, il y a (un) commencement à tout
  • začétek comienzo m ; principio m ; (nastanek) origen m ; (pisma) encabezamiento m ; (tečaja, pogajanj) apertura f

    v začetku al principio
    od začetka desde el principio
    v začetku junija a primeros de junio
    v začetku meseca a principio de mes
    v začetku leta 1975 a principio de 1975
    takoj v začetku muy al principio
    od začetka do konca del principio al fin
    začetek šolskega leta comienzo m del curso escolar
    vsak začetek je težak todo principio es difícil; todos los principios son penosos
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v jokukontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzahkontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspatikontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • zatem [é]

    1. danach, darauf
    dan zatem am Tag darauf
    nedolgo zatem nicht lange darauf
    kmalu zatem bald darauf
    takoj zatem unmittelbar danach

    2. später (10 let zatem 10 Jahre später)

    3. (potem) in der Folgezeit, nachher, hernach
  • zdaj1

    1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

    2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
    včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

    3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

    4.
    od zdaj (poslej) von hier an/ab
    za zdaj (zazdaj) einstweilen
    |
    ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
    naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
    zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
    zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
    zdaj pa imaš da hast du den Salat
    zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
    zdaj šele (zanalašč) nun erst recht
  • zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

    zdáj, zdájle! šport time!
    prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
    zdáj, zdájle ali nikoli now or never
    zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
    zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
    takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
    do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
    od zdáj, zdájle from now on, from this time on
    od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
    kaj zdáj, zdájle! well then?
    za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
    kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
    kako zdáj, zdájle? how now?
    šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
    sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)
  • zjútraj por la mañana; de mañana

    ob 5-ih zjutraj a las cinco de la mañana
    danes zjutraj esta mañana
    takoj zjutraj, zgodaj zjutraj de buena mañana, muy de mañana, a las primeras horas de la mañana
  • zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

    zopet in zopet una y otra vez
    tu sem zopet! ya estoy de vuelta
    takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
    zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
    zopet izvoliti reelegir
    zopet obleči (obleke) volver a ponerse
    zopet osvojiti reconquistar
    zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
    zopet oživiti reanimar, reavivar
    zopet pogozditi repoblar (de árboles)
    zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
    zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
    zopet začeti comenzar de nuevo
    zopet zaspati volver a dormirse
  • zoprnež samostalnik
    (nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
    Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
    Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra.
  • zurücksein*, zurück sein* biti nazaj; vrniti se (ich bin zurück vrnil sem se); bin gleich zurück pridem takoj
  • želéti desear ; (koprneti) anhelar ; (hoteti) querer

    želeti dober uspeh desear buen éxito
    želim Vam veliko sreče! (le deseo) ¡mucha suerte!
    želeti komu dober dan dar a alg los buenos días
    bilo bi želeti sería de desear
    želim si imeti ... desearía tener...
    to Vam želim iz vsega srca se lo deseo de todo corazón
    kakor (Vi) želite como usted manda
    želite še kaj? (v trgovini) ¿desea (ali se le ofrece a) usted alguna otra cosa?
    želim, da (on) pride takoj deseo que (él) venga en seguida