Franja

αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.

ἀναβολή, ἡ (ἀναβάλλω) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; ποιεῖν povzročiti; ἀ. ποιεῖσθαι τινός odkladati, odlašati; οὐκ ἐς ἀναβολάς ποιεῖσθαι (πράττειν) neutegoma (brez odloga) kaj storiti.

ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.

ἀπώμοτος 2 (ἀπ-όμνυμι) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati βροτοῖσιν οὐδέν ἐστ' ἀπώμοτον.

ἀσχολία, ἡ pomanjkanje prostega časa, posel, opravek, ovira; ἀσχολίαν ἄγω (ἔχω) imam opravke, nimam časa, ἀσχολίαν παρέχω oviram, zadržujem koga τινί, z inf. in μή: oviran sem, kaj storiti.

ἀτῑμάζω (ἄ-τιμος) [impf. iter. ἀτιμάζεσκον] 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem πόλιν; pt. ἀτιμάζοντες brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega τινά τινος; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti).

διαδικασία, ἡ (δια-δικάζω) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona).

δραίνω (gl. δράω) ep. hočem kaj storiti, nameravam kaj.

δρᾱσείω (desider. od δράω) poet. hočem, mislim, želim kaj storiti, nameravam.

εἴ-περ veznik 1. ako sploh, če že, če res; εἴπερ γε (z ind.) če zares, εἴπερ γε μή če res ne, εἴ περ γε καὶ ἄλλως ako drugače sploh. 2. ep. če tudi, tudi če, čeprav z ind. opt. in cj. 3. eliptično a) εἴπερ τις (καὶ ἄλλος) če sploh kdo = kakor nobeden drugi; b) z izpuščenim zadnjim stavkom; Il. 1. 580 dostavi: on to tudi more storiti.

ἐναντιόομαι pass. [s fut. med. ἐναντιώσομαι, pf. ἠναντίωμαι] 1. protivim se, upiram se, nasprotujem τινί τι (τινός), πρός τινα, μὴ οὐχὶ εἶναι oporekam, ugovarjam τινί, μηδὲν ποιεῖν oviram, branim komu kaj storiti, ravnam nasproti. 2. vejem nasproti (o vetru).

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

ἐξ-αμβρῦσαι (aor. od ἐξ-αναβρύω) pri-, izvabiti, storiti, da privre, izvira.

ἐπ-αγγέλλω 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam τί, εἴς τι obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam τί, acc. c. inf.; στρατιὰν ἔς τινα zahtevam od koga čete, τινί obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, ἀρετήν pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Pl. Gorg. 447 c; τεθνάναι zastavljam glavo, θεοσέβειαν obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam τί, pošiljam (po poslih) povelje inf., τινί τι, τινὶ ὅπως.

ἐπ-αξιόω poet. smatram za vredno, prav(ično), spodobno, menim, verujem; τὶ δρᾶν mislim, da moram kaj storiti; sploh: mislim (Sof. El. 658).

ἐπι-τυγχάνω 1. naletim, zadenem na (ob) kaj, srečam, snidem se τινί, ὁ ἐπιτυχών katerisibodi, vsak, neznaten πόλις, nizek ἄνθρωποι. 2. a) zadenem kaj, pogodim, λέγουσα ἐπετύγχανε pogodila je v svojem govoru, ὁκότερα ποιέων ἐπιτύχω kaj mi je storiti, da dosežem svoj namen; b) dosežem, dobim kaj τινός NT. 3. imam srečo, posreči se mi τἆλλα, ὁ μὴ ἐπιτυχών komur se kaj ne posreči.

ἐργασείω (desid. od ἐργάζομαι) poet. hočem delati, želim storiti.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.