súniti pousser, heurter, choquer, cogner, buter ; (kroglo, šport) lancer ; (zmakniti) dérober, chiper, voler
z nogo suniti koga donner un coup de pied à quelqu'un
v rebra koga suniti donner une bourrade à quelqu'un
z rogovi suniti donner un coup de cornes
suniti komu nož v srce donner à quelqu'un un coup de couteau dans le cœur
Zadetki iskanja
- sup-pūrō -āre -āvī -ātum (sub in pūs)
I. intr. (za)gnojiti se pod čim, nabrati (nabirati) se pod čim: Col. idr., cancer suppurat sub carne Ca., si (sc. strumae) suppuraverint Plin.; metaf.: cum voluptates angusto corpori ultra quam capiebat ingestae suppurare coeperunt Sen. ph. tvoriti ture; pren.: aut hasta praetoris infami lucro et quandoque suppuraturo exercet Sen. ph. ki jim utegne kdaj škoditi (presedati). —
II. trans.
1. povzročiti, da se kaj gnoji, ognojiti (ognojevati); le pt. pf. suppūrātus 3 gnoječ se, gnojen, gnojav: aures Plin.; o osebah: capite suppuratus Lamp.; subst. suppūrāta -ōrum, n tvori, turi, abscesi, uljésa: Plin.; metaf.: suppurata tristitia Sen. ph. ali suppuratus dolor Cu. srce razjedajoča.
2. pren. „izgnojiti“, kakor kak tvor kaj pognati (poganjati), ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), poroditi (porajati), povzročiti (povzročati) nastanek česa, omogočiti (omogočati) nastajanje česa: scorpium terra suppurat Tert., suppurare malum Tert., aestum Paul. Nol. narediti, povzročiti nastanek. - Süße2, der, mein Süßer srček, srce zlato
- swell*2 [swel]
1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se
2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti
swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav - šíriti (-im)
A) imperf.
1. allargare:
širiti cesto allargare una strada
2. dilatare:
širiti nosnice dilatare le narici
3. ampliare, sviluppare:
širiti naselje ampliare l'abitato
4. divulgare, diffondere; diramare:
širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia
5. emanare, propagare:
cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo
B) šíriti se (-im se) imperf. refl.
1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza
2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento
3. stendersi:
okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità - škržn|i (-a, -o) živalstvo, zoologija Kiemen- (listič das Kiemenblättchen, lok der Kiemenbogen, poklopec der Kiemendeckel, arterija die Kiemenarterie, gniloba die Kiemenfäule, reža die Kiemenspalte, rozeta die Kiemenrosette, votlina die Kiemenhöhle, srce das Kiemenherz)
- športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)
- talk out prehodni glagol
utruditi z neprestanim govorjenjem
parlament, britanska angleščina preprečiti sprejem (zakonskega predloga itd.) s podaljševanjem debate v nedogled; zavlačevati razpravljanje
to talk o.s. out nagovoriti se do mile volje, napripovedovati se
to talk out s.o. out of a purpose pregovoriti koga, da opusti svoj načrt
to talk it out figurativno odkriti svoje srce - telečj|i [é] (-a, -e) kälbern, Kalb(s)-; Kalbs- (file die Kalbsfilet, medaljon das Kalbsmedaillon, možgani das Kalbshirn, priželjc das Kalbsbries, die Kalbsmilch, ragu das Kalbsragout, zrezek das Kalbsschnitzel, glava der Kalbskopf, koža das Kalbsfell, krača die Kalbshaxe, zarebrnica das Kalbskotelett, jetra die Kalbsleber, prsa die Kalbsbrust, srce das Kalbsherz, usnje das Kalbsleder)
telečje obnašanje die Kälberei - teléčji de veau
telečja glava (krača, ledvička, zarebrnica) tête ženski spol (jarret moški spol, rognon moški spol, côtelette ženski spol) de veau
telečje meso viande ženski spol de veau, veau moški spol
telečje prsi (noge, srce) poitrine ženski spol (pieds moški spol množine, cœur moški spol) de veau
telečji oreh (priželjc, zavitek, zrezek) noix moški spol (ris moški spol, paupiette ženski spol, escalope ženski spol) de veau
telečja pečenka rôti moški spol de veau, veau rôti
telečja ledvična pečenka longe ženski spol de veau rôtie
telečja koža peau ženski spol de veau
telečje usnje (cuir moški spol de) veau moški spol - tendre1 [tɑ̃drə] adjectif nežen; mehek, mil; ljubeznjiv; ganljiv; figuré občutljiv, nežno čuteč; masculin, vieilli ljubezen, nežnost
dès l'âge tendre od zgodnje mladosti
bois masculin tendre mehek les
mot masculin tendre ljubkovalna, sladka beseda
cœur masculin tendre mehko srce
avoir l'âme tendre biti zelo rahločuten
être tendre comme la rosée (kar) stopiti se v ustih
n'être pas tendre pour quelqu'un ne ravnati s kom z rokavicami, biti strog s kom
cet homme n'est pas un tendre ta človek ne pozna nežnosti - tepidus 3, adv. -ē (tepēre)
1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.
2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.
3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno. - teži|ti1 (-m) belasten, (pritiskati k tlom) zu Boden drücken
težiti koga/težiti komu srce (jemanden) bedrücken, (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen - težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard
težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
to mu teži srcé that rankles in his mind
njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
on teží za bogastvom he craves wealth - thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.
- tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca
- tobacco [təbǽkou] samostalnik (množina tobaccos, tobaccoes)
tobak; tobačni izdelki; kajenje
chewing tobacco žvečilni tobak
tobacco box škatla, doza za tobak
tobacco cutter stroj (ali nož) za rezanje tobaka
tobacco heart medicina od tobaka obolelo, nikotinsko srcé
tobacco tax davek na tobak
tobacco pipe pipa (za kajenje), čedra
tobacco pouch mehur (mošnja) za tobak
tobacco shop ameriško prodajalna tobaka, tobakarna - tólči (tólčem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi
2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna
3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali
5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
2. battersi, lottare
3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
4. pren. campare, vivacchiare - tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*telətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)
I.
1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.
2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.
3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —
II.
1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.
2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —
III.
1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.
2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.
Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).