Franja

weakish [wí:kiš] pridevnik
precéj slab, slaboten

wurfschwach slab pri metanju

барахло n stara šara, ropotija, navlaka; (pren.) slab človek

беспамятность f slab spomin, pozabljivost, raztresenost

бесславие n nečast, sramota, slab sloves

борзописец m (iron.) plodovit, a slab pisatelj, mnogopisec

гастролёр m gost (igralec); začasen, slab delavec

двоечник m (gov.) dvojkar; slab učenec

коновал m živinski padar; (pren.) mazač; slab. nezmožen zdravnik

плохонький precej slab

табачище n slab tobak

шубёнка f slab kožuh

adhaerēscō -ere, adhaesī (incoh. glag. adhaerēre)

1. obviseti na čem, obtičati v čem, prijeti se česa; abs.: ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C. bi obtičal, bi se prijel, adhaerescente roscida lanugine Plin.; z dat.: veteri craterae limus adhaesit H., tonsis (ovibus) ... adhaesit sudor V.; s praep.: ne faex in lateribus doliorum adhaeresceret Cu., tragula ad turrim adhaesit C., adh. ad moles Caesaris C., ad saxa Sirenum Ci.; pesn.: fronte (= in fronte) cuspis adhaesit O.; pren.: in me uno consulares faces ..., in me omnia coniurationis tela adhaeserunt Ci., ne in hanc tantam seditionis materiam ista funesta fax adhaeresceret Ci., in Scyllaeo illo aeris alieni tamquam in freto ad columnam adh. Ci. = kot slab plačnik kaznovan biti.

2. pren.
a) obesiti (obešati) se na kaj = oprije(ma)ti se česa, okleniti (oklepati) se česa, ne ganiti se od kod, ne oditi od kod: adhaesit homini ad infumum ventrem fames Pl., adh. egressibus T. biti komu vedno za petami, nactus hoc litus adhaesi O., si potes in his locis adhaerescere Ci. ep. dalj časa ostati, adh. iustitiae honestatique Ci. ne pobegniti od ..., si omnia ... ad vestrum studium ... adhaerescerent Ci. ko bi se ne ujemalo vse z ..., ne ugajalo mu, quae prava sunt, fastidiis adhaerescere Ci. ima za posledico, pušča slab vtis.
b) (o govorniku) obtičati: Hortensius in celeritate verborum adhaerescens Ci. ki rad obtiči (v govoru), ki se mu beseda trga; (o govoru) zasta(ja)ti: oratio ita libere fluebat, ut numquam adhaeresceret Ci.

Agis -idis, acc. -gin in -gim, m (gr. Ἆγις) Agis po zgledu Paris -idis, dor. moško ime. Znani so poseb. trije špart. kralji:

1. Agid I., sin kralja Arhidama II., Agezilajev brat, vladal od l. 426 do 397: N.

2. Agid II., sin kralja Arhidama III., vladal od l. 338 do 330; vzdignil se je nad Makedonce, a je padel z velikim delom svoje vojske v krvavi bitki zoper Antipatra: Cu. (z acc. Agin), Iust.

3. Agid III., sin kralja Evdamide II., vladal od l. 244 do 240; hoteč znova uvesti Likurgovo ustavo, je propadel in bil po pravoreku eforov zadavljen: Ci. (z acc. Agim). Poleg teh kraljev še:

4. neki Licijan: V.

5. slab argovski pesnik: Cu.

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

ange [ɑ̃ž] masculin angel; figuré popolna oseba, angel

mon ange moj ljubi, moja ljuba
sa femme est un ange njegova žena je pravi angel
il est mon bon ange on je moj dobri angel
ange gardien angel varuh; oseba, ki pazi na koga, ga vodi in ščiti
le bon ange le mauvais ange oseba, ki ima dober, slab vpliv na koga
patience féminin d'ange angelsko, neskončno potrpljenje
chanter comme un ange zelo lepo peti
être aux anges biti v devetih nebesih
rire aux anges bedasto se smejati
un ange passe angel gre mimo(se reče, kadar zastane pogovor in nastane daljša tišina v zadregi)

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

ānser -eris, m, redko (in še takrat dvomljivo) f gos, Junoni posvečena ptica: clangore anserum... excitus L., anseribus cibaria publice locantur in Capitolio Ci., candidi (anseres) ibi (in Germania)... gantae vocantur Plin. — Kot nom. propr. Anser -eris, m Anzer, slab, drzen in pohujšljiv pesnik, prijatelj triumvira Antonija, ki mu je podaril vaško posestvo, imenovano Falernum: O.; v šalj. besedni igri: de Falerno Anseres depelluntur Ci.

Antistius 3 Antistij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.:

1. C. Antistius Regīnus Gaj Antistij Regin, Cezarjev legat v Galiji: C.

2. P. Ant. Publij Antistij, slab govornik: Ci.

3. Q. Ant. Labeo Kvint Antistij Labeon, pravnik v Avgustovem času: T., Suet.

4. L. Ant. Vetus Lucij Antistij Veter, konz. l. 55 po Kr., samomor l. 65 po Kr.: T.

appetito m preg.

1. želja; sla; nagon

2. tek:
avere molto, poco appetito imeti dober, slab tek
mangiare con appetito, di buon appetito jesti s tekom, s slastjo
buon appetito! dober tek!

3. pohlep, poželenje
PREGOVORI: l'appetito vien mangiando preg. tek pride z jedjo