Franja

pritísen (-sna -o) adj. di pressione; di compressione:
pritisna sila forza di compressione
tisk. pritisni valj rullo premente

pritisn|i (-a, -o) Andruck-, Druck-, [Anpreß] Anpress- (valj die Druckwalze, vžigalnik der Druckzünder, hidravlika die [Anpreßhydraulik] Anpresshydraulik, mina die Druckmine, plošča der Druckteller, die [Anpreßplatte] Anpressplatte, plošča bata der Druckstempel, sila die Druckkraft)

pritísniti

k bregu pritisniti toucher terre, aborder, accoster
na srce koga pritisniti serrer quelqu'un contre (ali sur) son cœur
zaušnico komu pritisniti flanquer une gifle (ali popularno une torche, un emplâtre, une torgnole) à quelqu'un
pritisniti koga k zidu mettre quelqu'un au pied du mur
kadar sila pritisne si besoin est, en cas de besoin, s'il y a urgence

punker samostalnik
1. (glasbenik) ▸ punk
2. (ljubitelj punk glasbe) ▸ punk
Občinstvo je bilo sila mešano - od punkerjev v prvih vrstah do starejših obiskovalcev v zadnjih. ▸ A közönség – a punkoktól kezdve az első sorokban az idősebb látogatókig az utolsókban – igen vegyes volt.

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

quarto

A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen

B) m

1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure

3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale

4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu

5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki

6. navt. štiriurno dežurstvo

quinto

A) agg. peti:
quinta colonna voj. peta kolona
quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
quinto grado alpin. peta stopnja
quinta malattia med. peta bolezen
quinto potere peta sila, televizija

B) m

1. petina:
cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)

2. petina litra; steklenica

rabiēs, acc. -ēm, abl. -ē, f (rabere; morda sor. s skr. rábhas silovitost, sila, rabhasáḥ silovit, silen, divji, rábhate (on) z(a)grabi)

1. pasja steklina, steklost, besnost: Pl., Col., Plin., Petr., Cael. idr., hinc canibus blandis rabies venit V., saevit rabieque fameque (sc. lupus) O., rabies morbus caninus est Fest.; meton.: canum rabies V. = stekli psi.

2. metaf. jeza, jeznost, bes, besnost, besnenje, besnilo, besnota, blaznost, togota, togotnost, togotljivost, gnev(nost), norost, norenje, (divji) srd, razsrjenost, silovitost, divjost, divjanje, divjaštvo, rohnenje, hrumenje, jarost: T., Iust., Ap., Vell. idr., ira vertit in rabiem Cu., in rabiem ira versa Cu., L., ira et rabies Latinorum L., rabies hostilis L., rabies civica H. razkačenost državljanov = besnost (bes) v državljanski vojni, Archilochum rabies armavit iambo H., animi acerbitas quaedam et rabies Ci., praeut huius (sc. hominis) rabies quae dabit Ter. ljubezensko besnilo; occ.: rabies ventris (= edendi) V. huda („predrta“) lakota, hud glad, volčja lakota, Noti H. silovitost, caeli marique V. razburkanost, et rabie fera corda tument (sc. Sibyllae) V. brezumna zanesenost (vznesenost), navdušenost, blodnja, besnenje, blaznost; pooseb. Rabiēs Besnost, Marsova spremljevalka: accelerat Pavor et Geticis Discordia demens e stabulis atraeque genis pallentibus Irae et Dolus et Rabies et Leti maior imago Val. Fl.

Opomba: Gen. rabiēs: et stimuli subsunt, qui instigant laedere id ipsum, quod cumque est, rabies unde illaec germina surgunt Lucr. — Soobl. rabia: Serv.

radiálen (-lna -o) adj. radiale:
radialna mreža ulic rete radiale delle strade
mat. radialna črta radiale
fiz. radialna sila forza radiale
fiz. radialni pospešek accelerazione radiale
avt. radialna pnevmatika pneumatico radiale, radiale
avt. radialni plašč cinturato^®

rȃdnī -ā -ō, nedol. râdan -dna -o
1. deloven: radni plan, efekat, učinak; -a akcija, disciplina, soba, operacija; -a snaga delovna sila; -a škola delovna šola: -a zajednica delovna skupnost; -o vrijeme, vreme delovni čas; radni odnos delovno razmerje; radni dan delavnik
2. radni pridjev lingv. opisni deležnik na -l
3. deloven, delavski: -a knjižica

rainy [réini] pridevnik (rainily prislov)
deževen

rainy day deževen dan, figurativno stiska, sila, hudi časi
rainy streets od dežja mokre ulice
a rainy weather deževno vreme
to provide against a rainy day, to lay by (to put by) money for a rainy day hraniti denar za težke, hude čase

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

redundance, redundancy [ridʌ́ndəns(i)] samostalnik
izobilje, obilje, preobilica, pretek; bogatost, bogastvo; presežek, prebitek

redundance of workers odvečna delovna sila (delavci) (zaradi pomanjkanja dela)

redundant [ridʌ́ndənt] pridevnik (redundantly prislov)
preobilen, (ki ga je) na pretek, odvečen, nepotreben; čezmeren, pretiran, nezmeren; prenatrpan (with z)
bujen, razkošen, prekipevajoč, bogat; razmetan, raztresen

redundant style odvečnih besed prepoln slog
redundant workers odvečna delovna sila

régulateur, trice [-tœr, tris] adjectif urejevalen, uravnalen, regulator(ič)en

force féminin régulatrice regulatorna sila; masculin regulator; technique oseba, ki regulira promet
gare féminin régulatrice urejevalni, razdeljevalni kolodvor
régulateur de son, de vitesse (automobilisme) regulator zvoka, hitrosti, de température temperature

repulzíven repulsive

repulzívna (odbojna) sila power of repulsion

retardateur, trice [-tœr, tris] adjectif zadrževalen, oviralen, zavlačevalen, retardativen

force féminin retardatrice zadrževalna sila
frottement masculin retardateur zadrževalno trenje

robn|i [ó] (-a, -o) Rand-, Kanten- (del die Randpartie, žarki Randstrahlen, nosilec der Randbalken, objekt das Randwerk, okrasek die Randverzierung, predel das Randfeld, ščitnik der Kantenschutz, petlja die Randmasche, plošča die Randplatte, sila die Randkraft, vrv das Randseil, zev die Randkluft); Begrenzungs- (pločevina das Begrenzungsblech, ploskev die Begrenzungsfläche)
robno morje geografija das Randmeer
matematika robna točka der Randpunkt
robni pogoj die Randbedingung
robni faktor der Randfaktor
robni problem das Randwertproblem

rotacíjski rotational; rotary

rotacíjsko gibanje rotary motion
rotacíjska naprava tehnika rotator
rotacíjska hitrost velocity (ali speed) of rotation
rotacíjska moč, sila rotatory power
rotacíjski tisk rotary printing
rotacíjski stroji rotary press