Franja

jineta ženski spol jahanje s kratko zapetimi stremeni

montar a la jineta jahati na ta način
tener los cascos a la jineta brezglavo ravnati

just¹ [džʌst] pridevnik (justly prislov)
pravičen (to do)
pravilen, upravičen, zaslužen, utemeljen; korekten, neoporečen, resničen
glasba čist

to be just to s.o. pravično s kom ravnati
it was only just bilo je pošteno in prav
just reward zaslužena nagrada
a just claim utemeljena zahteva
ekonomija just dealings korekten postopek

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

kalkulirati glagol
1. (preračunljivo ravnati) ▸ kalkulál
Premier, ki ne bi sprejemal gnilih kompromisov in le kalkuliral za uspeh na naslednjih volitvah. ▸ Egy olyan miniszterelnök, aki nem fogadna el piszkos kompromisszumokat és nem arra kalkulálna, hogy sikeres legyen a következő választásokon.
Zdi pa se mi, da so nekateri v polfinalu še malo kalkulirali in da bodo jutri hitrejši. ▸ De nekem úgy tűnik, hogy néhányan az elődöntőben még kicsit kalkuláltak, és holnap gyorsabbak lesznek.
Mnogi vam očitajo, da kalkulirate z dvojnim državljanstvom in svojo narodnost izkoriščate po potrebi. ▸ Sokan azzal vádolják Önt, hogy kalkulál a kettős állampolgársággal, és ahogy a szükség diktálja, kihasználja nemzetiségi hovatartozását.

2. (določiti z analizo) ▸ kalkulál
Če malo kalkuliramo, bi tam med osmo in deveto uro zvečer v torek lahko končali. ▸ Ha egy kicsit kalkulálunk, kedden este nyolc és kilenc óra között befejezhetnénk.

Kind, das, (-es, -er) otrok; figurativ človek, dete; Kinder, pl , ljudje; neugeborenes Kind novorojenec; figurativ ein [totgeborenes] tot geborenes Kind mrtvorojeno dete; Kinder und Kindeskinder vse potomstvo; von Kind an od otroških let; mit Kind und Kegel z vsem (imetjem), z vso družino; an Kindes statt annehmen adoptirati; das Kind mit dem Bad ausschütten ravnati prenagljeno/preveč radikalno; das Kind beim rechten Namen nennen imenovati stvar s pravim imenom; sich lieb Kind machen bei prikupovati/dobrikati se (komu); wir werden das Kind schon schaukeln figurativ bomo že kako, bomo že kos temu; gebranntes Kind figurativ osmojena mačka; kein Kind der Traurigkeit sein veselo živeti

kolegiálen collegial; (tovariški) comradely; loyal to one's mates (ali fellows, chums), behaving like a good comrade (ali fellow, chum, pal)

kolegiálno ravnati to act as a good colleague

kolegiálen colegial; de colegas

ravnati kolegialno portarse como colega (ali compañero)
kolegialen odnos compañerismo m

konsekvénten conséquent, logique

ravnati konsekventno agir avec esprit de suite (ali avec logique, conséquemment, d'une manière conséquente)

kôrda ž (it. corda)
1. vrv, vože
2. vrv, pas: bijela fratarska korda
3. vrvca, zažigalna vrvca: zapaliti šibicom -u i izazvati eksploziju
4. držati koga u -i strogo ravnati s kom, imeti koga v strahu

krúto adv.

1. crudelmente, spietatamente, selvaggiamente, trucemente:
kruto dejanje crudeltà
kruto ravnati s kom infierire, accanirsi su, contro qcn.

2. pren. terribilmente, di grosso:
kruto se varaš ti sbagli di grosso

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

lâche [lɑš] adjectif ohlapen, zrahljan, nenapet; strahopeten, bojazljiv; podel, sramoten; masculin strahopetec, bojazljivec; podlež; familier mevža

corde féminin lâche nenategnjena, nenapeta vrv
nœud masculin lâche zrahljan vozel
style masculin lâche ohlapen slog
un lâche attentat podel atentat
user de lâches procédés sramotno, podlo ravnati, postopati

lahkomíseln ligero ; (moralno) frívolo ; (nepremišljen) imprudente, irreflexivo

lahkomiselno ravnati s čim tratar a/c a la ligera

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

law¹ [lɔ:] samostalnik
zakon, postava; pravo, pravoznanstvo (the)
pravniki, pravniški poklic
ameriško, sleng policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost
šport prednost (dana slabšemu tekmecu)
figurativno milostni rok, odlog

canon law kanonsko pravo
civil law civilno pravo
criminal (penal) law kazensko pravo
international law; ali law of nations mednarodno pravo
martial law vojno pravo
naval law pomorsko pravo
commercial law trgovinsko pravo
the law of Moses Mojzesova postava
the law of the Medes and Persians nepreklicen zakon, stara navada
according to law; ali by law, in law, under the law po zakonu
at law sodnijsko
to be at law pravdati se
to be a law unto o.s. biti sam sebi zakon, ravnati po lastni volji
to break the law prekršiti zakon
to enact a law uzakoniti
to follow (ali go in for) the law biti pravnik, študirati pravo
to give the law to vsiliti svojo voljo
to go to law with s.o.; ali to have the law of s.o.; ali to take the law on s.o. tožiti koga
to lay down the law odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouo
letter of the law dosledno, dobesedno
to pass a law izglasovati zakon
to pass into law postati zakon
to study (ali read) law študirati pravo
to take the law in one's own hands vzeti pravico v svoje roke
necessity knows no law sila kola lomi
law and order mir in red, spoštovanje zakonov
Doctor of Laws (LL.D.) doktor prava
he has but little law ne ve mnogo o pravu
ameriško to call in the law poklicati policijo
the laws of the game pravila igre

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

leggerezza f

1. lahkota, lahkotnost

2. pren. nestalnost, lahkomiselnost, nepremišljenost:
agire con leggerezza ravnati nepremišljeno

leiten voditi, peljati, an einen Ort: speljati; Gruppen, Sitzungen, Unternehmen: voditi; Technik voditi; speljati, Druck, Wasser: prevajati; (leitfähig sein) biti prevoden (gut leiten biti dobro prevoden, schlecht leiten biti slabo prevoden); die Spannung auf etwas: dovesti/dovajati na; leiten durch speljati skozi; in die Wege leiten pripravljati, organizirati; sich von jemandem/etwas leiten lassen slediti komu/čemu, ravnati se po kom/čem

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi