Franja

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

nolēnte agg. knjižno nerad:
volente o nolente rad ali nerad

nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)

1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.

2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.

Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

oblásten¹ (-tna -o) adj. presuntuoso, arrogante, dispotico, sopraffattore:
nasproti podrejenih je rad oblasten nei confronti dei subalterni è arrogante, dispotico
oblastna ženska generalessa, satrapessa

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

okrógel rond ; (zaokrožen) arrondi ; (krožen) circulaire ; (kroglast) sphérique ; figurativno gai, drolatique; grivois ; (okajen) gris

okrogla miza table ženski spol ronde
okrogel obraz visage moški spol rond (ali plein, joufflu)
okrogla pisava lettres ženski spol množine rondes
okrogel račun, okrogla številka compte moški spol, chiffre moški spol rond
okrogla vsota, okrogel znesek somme ženski spol ronde(lette), montant moški spol rond
odpreti okrogle oči ouvrir des yeux ronds
postati okrogel devenir rond, s'arrondir
okrogel rob bord moški spol arrondi
okrogla soba chambre ženski spol circulaire
napraviti okroglo arrondir
okrogel steber colonne ženski spol cylindrique
okrogel balon balon moški spol sphérique
okrogla pesem, zgodba chanson ženski spol, histoire ženski spol gaie (ali drolatique)
rad pripoveduje okrogle zgodbe (opolzke) il aime raconter des histoires grivoises

osprédje foreground, forefront; fore; front

biti v osprédju politične dejavnosti to be prominently active in politics, to be in the forefront of political activity
on je rad v osprédju (figurativno) he is fond of the limelight
v osprédje se postaviti (siliti, riniti) to put oneself forward
stopiti v osprédje to come to the fore (ali to the front), to stand out
ne siliti v osprédje (figurativno) to take a back seat, to stay (ali keep) in the background, to keep a low profile

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz

paraître en justice nastopiti pred sodiščem
il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
il y paraît to se vidi
il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
faire paraître un livre objaviti knjigo
vient de paraître pravkar izšlo
il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
(populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis

parkrat prislov
neformalno (nekajkrat) ▸ párszor, egypárszorMed vsem tem časom sem šel parkrat v vodo, ona pa nobenkrat. ▸ Ezalatt párszor bementem a vízbe, de ő egyszer sem.
Kot sem že parkrat omenil, sem v mladosti rad risal. ▸ Ahogy már párszor említettem, fiatal koromban szerettem festeni.

parleur, euse [parlœr, öz] adjectif zgovoren; masculin, féminin govorec, besednik; zgovorna oseba; blebetač, -čka

beau parleur (vieilli) zgovoren človek, kdor rad dela lepe fraze, frazari
haut-parleur masculin zvočnik

partial¹ [pá:šəl] pridevnik (partially prislov)
delen, parcialen; pristranski, nepravičen, neobjektiven (to)
botanika drugoten, sekundaren

to be partial to s.th. imeti kaj posebno rad
ekonomija partial acceptance delno sprejetje
ekonomija partial amount delna vsota
ekonomija partial bond delna zadolžnica
ekonomija partial loss delna izguba
ekonomija partial payment delno plačilo
astronomija partial eclipse delni mrk
matematika partial fraction delni ulomek

pasat samostalnik
1. pogosto v množini, meteorologija (veter) ▸ passzátszélNajveč padavin prinaša jugovzhodni pasat na vzhodni del otoka. ▸ A legtöbb csapadékot a délkeleti passzátszelek hozzák a sziget keleti részére.

2. (avto) ▸ Passat
Danijel se rad vozi v očijevem pasatu ali v mamičini mazdi, ker so mu všeč avtomobili. ▸ Dániel szereti apukája Passatját vagy anyukája Mazdáját vezetni, mert kedveli az autókat.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pâture [pɑtür] féminin paša; krma; hrana, figuré paša

vaine pâture prosta paša na zemljišču, s katerega so že pobrali pridelke
il fait sa pâture de romans policiers on rad bere detektivske romane
mener les vaches en pâture gnati krave na pašo
être offert en pâture à l'opinion publique biti dan za pašo javnemu mnenju
cet incident a servi de pâture aux journalistes ta pripetljaj je bil paša za časnikarje

pav¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Pfau, samec: der Pfauhahn (klasasti Ährenträger-Pfau, navadni Blauer Pfau)
afriški pav Kongopfau
pav se razkazuje der Pfau schlägt ein Rad
ponosen kot pav stolz wie ein Pfau