Franja

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

Ton², der, (-/e/s, Töne) zvok (tudi Physik, Musik); figurativ zven, ton; (Nuance) odtenek, niansa, ton; ganzer Ton Musik celton; halber Ton Musik polton; ohne Ton nem, brezzvočen; mit Ton zvočni, z zvokom; guter Ton bonton; ein falscher Ton figurativ napačen zven; ein falscher Ton schwingt mit narobe zveni; einen (anderen) Ton anschlagen ubrati (druge) strune; keinen Ton niti besedice (sagen ne reči, herausbringen ne iztisniti, hören wollen ne hoteti slišati) ; den Ton angeben figurativ dajati ton; große/dicke Töne reden/schwingen/spucken širokoustiti se; Ton in Ton gehalten v odtenkih iste barve

tornare

A) v. intr. (pres. torno)

1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

B) v. tr.

1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)

toupet [tupɛ] masculin čop (las), lasje na čelu; figuré (nesramna) predrznost

quel toupet! kakšna predrznost!
toupet de cheveux šop las
(familier) avoir du toupet biti (nesramno) predrzen
il a eu le toupet de me dire ça predrznil se je, reči mi to
il ne manque pas de toupet predrznosti mu ne manjka

trdíti¹ (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera

treiben (trieb, getrieben)

1. Tiere: gnati, nagnati, naganjati; bei der Jagd: goniti; Menschen: gnati, spraviti, in den Tod: pognati, in Raserei usw.: spraviti (v); einen Ball ins Tor: zabiti (žogo v vrata)

2. irgendwohin, Medizin Blut in die Adern: potisniti, potiskati; einen Nagel ins Holz: zabiti; etwas in die Haut usw.: zadreti (si); einen Menschen (antreiben) priganjati; Preise: (prekomerno) zviševati; Technik gnati, poganjati; Technik potisniti, potiskati; Metalle: taniti

3. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: siliti

4. ein Handwerk, Gewerbe: ukvarjati se z; (machen) počenjati, početi; [Mißbrauch] Missbrauch treiben mit zlorabljati (kaj); Scherz treiben mit uganjati norčije z; Spionage treiben vohuniti; Spott treiben mit norčevati se iz; sein Unwesen treiben uganjati grdobije/zločine

5. es treiben: es toll treiben noreti; es arg treiben početi grde reči, noreti; es zu bunt treiben preveč si privoščiti; es mit jemandem treiben spolno občevati (s kom)

6. intransitiv auf dem Wasser: lebdeti (v vodi), plavati (na vodi); Pflanzen: poganjati, brsteti; Teig: vzhajati; [Schiffahrt] Schifffahrt Schiff vor Anker: orati (sidro orje); Technik Metallurgie napihavati se

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

tu [tü] pronom ti

tu as raison, (populaire) t'as raison (ti) imaš prav
être à tu et à toi avec quelqu'un biti v zelo tesnih odnosih s kom, tikati se s kom
dire tu à quelqu'un reči komu ti, tikati koga

tubo m

1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev

2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

4. bot. žila

5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

under [ʌ́ndə]

1. predlog
pod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, po

from under izpod
under age mladoleten
under arms pod orožjem
under one's belt figurativno v želodcu
no one under a bishop nobeden manj kot škof
under darkness v temi, v zaščiti teme
under construction v gradnji
under 20 years of age pod 20 leti starosti
the children under her charge otroci v njenem varstvu
under these circumstances v teh okoliščinah
a criminal under sentence of death na smrt obsojeni zločinec
under consideration v proučevanju, v pretresanju
under that edict na osnovi one odredbe
under favour če se sme reči
employee under notice nameščenec z odpovedjo
the matter under discussion zadeva, ki je v diskusiji
under my hand and seal z mojim podpisom in pečatom
under (ali by) one's own hand lastnoročno
under hatches v zaporu; propadel, mrtev; navtika pod palubo
under the king John za časa vlade kralja Ivana
under the novelty pod vtisom te novosti
patient under misfortunes potrpežljiv v nesreči
under pretence that... pod pretvezo, da...
under pain of death pod smrtno kaznijo
under penalty of fine pod kaznijo globe
ship under the sea navtika brez pomoči morju izpostavljena ladja
under the treaty po pogodbi
the under thirties osebe pod 30 leti
under the rose figurativno zaupno
the car is under repair avto je v popravilu
she is under treatment ona je na zdravljenju
I cannot do it under an hour potrebujem najmanj eno uro za to
to be under a cloud figurativno biti v nemilosti; biti v denarni stiski
the ship is under sail ladja pluje z razpetimi jadri
the ship is under way ladja je na poti
he spoke under his breath govoril je zelo tiho
to study under a professor študirati pod vodstvom profesorja
the total falls under what was expected celotna vsota je ostala pod pričakovanjem

2. prislov
spodaj; niže; manj

as under kot (je) niže navedeno
boys of 15 and under 15 let in manj stari dečki
to go under ameriško podleči, propasti
the firm is sure to go under tvrdka bo gotovo propadla
the sun is under sonce je zašlo

3. pridevnik
spodnji; nižji; podrejen

the under classes nižji razredi
the under dog pogovorno pes (; figurativno oseba), ki podleže v boju
the under jaw spodnja čeljust
the under side spodnja stran
an under dose premajhna doza

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

unsay^* [ʌnséi] prehodni glagol
preklicati; ovreči, spodbiti; vzeti nazaj besedo

to say and unsay reči enkrat da, enkrat ne

úpati si to dare, to venture; to risk

upam si reči, da... I venture to say that...
ni si upal odpreti ust he dared not open his mouth, he dared not speak a word
ne upa si to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
upal si je predaleč ven na jezero he ventured too far out on the lake

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo