Franja

sprejèm recepción f (tudi radio) ; acogida f ; recibimiento m ; (v šolo) admisión f

sprejem paketov recepción de paquetes
motnja pri sprejemu (radio) interferencia f
pripraviti komu topel (hladen) sprejem recibir cordialmente (con frialdad) a alg
potrditev sprejema acuse m de recibo
naleteti na dober sprejem (pri občinstvu) tener buena acogida

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

Stange, die, (-, -n) drog (tudi Technik, Physik), palica, für Stangenbohnen: fižolovka; ranta; Technik Metallurgie valjanec; von Zigaretten: karton, šteka; Jagd beim Geweih: veja; figurativ prekla; (erigierter Penis) stojan; eine Stange Geld veliko denarja, kup denarja; jemandem die Stange halten dajati podporo (komu), unangebracht: dajati potuho; jemanden bei der Stange halten pripraviti (koga) do vztrajanja (pri kakem poslu); bei der Stange bleiben vztrajati (pri kakem poslu); von der Stange Kleider: konfekcijski

start moški spol (-a …)

1. šport der Start (čepeči Kauerstart, visoki Hochstart, napačen Fehlstart, prezgodnji Frühstart, skupinski Gruppenstart)
start! los!

2. tehnika der Start (hiter Kavaliersstart, hladni Kaltstart)
gumb za hladni start der Kaltstartknopf
letalstvo pripraviti za start klarmachen, startklar machen

startklar pripravljen na štart/vzlet; startklar machen pripraviti za štart/vzlet

stráh peur ženski spol , crainte ženski spol , effroi moški spol , frayeur ženski spol , anxiété ženski spol ; familiarno frousse ženski spol ; (groza) épouvante ženski spol , terreur ženski spol , horreur ženski spol , angoisse ženski spol ; (duh, prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol , ombre ženski spol

iz strahu pred de peur de, par crainte de
neznanski strah peur sans bornes (ali folle, mortelle), familiarno peur bleue, frousse terrible, popularno trouille ženski spol
paničen strah peur panique
prazen, neosnovan strah peur non fondée (ali infondée, dépourvue de fondement, injustifiée)
smrtni strah angoisse mortelle, familiarno peur bleue (ali terrible, du diable)
strah pred javnim nastopom (familiarno) trac moški spol
strah pred kaznijo crainte du châtiment (ali de la punition)
strah pred ljudmi timidité ženski spol, insociabilité ženski spol, figurativno, familiarno sauvagerie ženski spol
ves v strahu biti (familiarno) avoir une peur terrible (ali bleue), avoir une peur du diable, avoir la frousse
strah me je j'ai peur (ali familiarno la frousse, la pétoche, le trac, la trouille…)
strah ga je obšel, spreletel la peur le saisit (ali prit), il fut pris de peur, il fut saisi d'effroi (ali de frayeur), la frayeur le glaça (jusqu'aux os)
navdati koga s strahom, v strah spraviti, pripraviti koga inspirer de la crainte à quelqu'un, faire peur à quelqu'un
tresti se (potiti se, umirati) od strahu trembler (suer, mourir) de peur (ali d'angoisse)

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

terén ground; field; land; soil

peščen terén sandy soil
smuški terén ski slopes pl
terén za pristajanje aeronavtika landing ground, landing field
sondirati, otipavati terén (figurativno) to throw out a feeler, to see how the land lies
pripraviti terén (figurativno) to pave the way
pridobiti (izgubiti) terén to gain (to lose) ground
delo na terénu fieldwork
terén za vadenje practice grounds pl
terén za kriket cricket ground

terén terrain moški spol (tudi figurativno)

pripraviti (sondirati) teren préparer (sonder) le terrain

terén terreno m (tudi fig)

pridobiti (izgubiti) na terenu ganar (perder) terreno
pripraviti (sondirati) teren preparar (sondear) el terreno

terrasser [tɛrase] verbe transitif nasipati (z zemljo), podpreti z nasipom; prekopavati zemljo; podreti; zrušiti na tla

terrasser son adversaire na tla vreči nasprotnika
terrasser un ennemi popolnoma premagati sovražnika
terrasser quelqu'un (figuré) utišati koga, k molku koga pripraviti
les gardes blancs ont été terrassés belogardisti so bili premagani
l'annonce de cette mort l'a terrassé vest o tej smrti ga je strla
être terrassé par la maladie biti strt, uničen od bolezni

terreno² m

1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
terreno di bonifica meliorirano zemljišče
terreno boschivo gozdna površina
preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
tastare il terreno pren. sondirati teren

2. bojišče:
acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
restare sul terreno pasti na bojišču
scendere sul terreno spopasti se

3. tla:
terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami

4.
terreno di gioco šport igrišče

terrify [térifai] prehodni glagol
prestrašiti, strašiti, plašiti

to terrify s.o. into s.th. s strahovanjem pripraviti koga k čemu
neprehodni glagol
prestrašiti se

thé [te] masculin posušeni čajni listi; čaj (pijača); čajanka; popoldanska lahka malica s čajem in čajnim pecivom, kolači

thé de Chine kitajski čaj
thé dansant čajanka s plesom
culture féminin, cueillette féminin du thé gojenje, obiranje čaja
mélange masculin de thé čajna mešanica
négociant masculin en thé trgovec s čajem
paquet masculin, sachet masculin de thé zavojček, vrečica čaja
rose féminin thé, rose-thé vrtnica čajne barve
salon masculin de thé čajnica, čajarna
service masculin à thé čajni servis
une tasse de thé léger, fort, au citron, au lait, nature skodelica lahkega, močnega, s citrono, z mlekom, naravnega čaja
boire, prendre du thé piti čaj
faire, préparer du thé napraviti, pripraviti čaj
prendre le thé malicati popoldne čaj in čajno pecivo, kolače
donner un thé prirediti čajanko
être invité à un thé biti povabljen na čajanko

thèse [tɛz] féminin teza; trditev; (doktorska) disertacija; obramba (doktorske) disertacije

en thèse générale splošno
thèse indéfendable nebranljiva teza
thèse d'Etat, d'université, de troisième cycle disertacija za državni, univerzitetni, tretje stopnje doktorat
changer de thèse spremeniti temo
soutenir sa thèse zagovarjati, braniti svojo doktorsko disertacijo
préparer une thèse de doctorat pripraviti doktorsko disertacijo
réfuter une thèse zavrniti tezo
roman masculin, pièce féminin à thèse tendenčen roman, tendenčna gledališka igra
soutenance féminin d'une thèse obramba, zagovor doktorske disertacije

tovaglia f gosp. prt:
stendere la tovaglia pripraviti mizo
levare la tovaglia pospraviti

ultimar dokončati, zaključiti

ultimar los preparativos (vse) priprave dokončati, vse pripraviti