Franja

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pustna nedelja stalna zveza
(nedelja pred pustnim torkom) ▸ farsangvasárnap

pušk|a ženski spol (-e …) vojska, lovstvo, šport das Gewehr (avtomatska automatisches Gewehr, polavtomatska Selbstladegewehr, malokalibrska Kleinkalibergewehr, z nabojnikom Magazingewehr, zračna Luftgewehr, z uspavalnim nabojem Narkosegewehr, ostrostrelska Scharfschützengewehr)
lovska puška Jagdgewehr, na šibre: die Flinte
puška na en naboj der Einzellader
puška na več nabojev die Mehrladerwaffe
streljanje iz puške das Gewehrfeuer
krogla iz puške die Gewehrkugel
leseni deli puške die Schäftung
prislon puške der Gewehranschlag
strel iz puške der [Gewehrschuß] Gewehrschuss
častni pozdrav s puško die Präsentation
dajatev na lovsko puško die Jagdabgabe
priti pred puško vor den [Schuß] Schuss kommen
streljanje s puško das Gewehrschießen
tarča za puško die Gewehrscheibe
figurativno vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen

radiator samostalnik
1. (grelna naprava) ▸ radiátorPriporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.

rak² moški spol (-a …)

1. medicina der Krebs (črevesni Darmkrebs, kožni Hautkrebs, pljučni Lungenkrebs, grla Kehlkopfkrebs, jeter Leberkrebs, maternice Gebärmutterkrebs, moda Hodenkrebs, na prostati Prostatakrebs, na želodcu Magenkrebs, sečnika Blasenkrebs, žolčnika Gallenkrebs)

2. agronomija in vrtnarstvo der Krebs (bakterijski Bakterienkrebs)
|
ki sproža raka (kancerogen) krebsauslösend
ogrožen od raka krebsgefährdet
raziskovanje raka die Krebsforschung
sum na raka der Krebsverdacht
zdravljenje raka die Krebsbehandlung
zgodnje odkrivanje raka die Krebsfrüherkennung
raku podoben krebsartig
strah pred rakom die Krebsangst
umrljivost za rakom die Krebssterblichkeit
boj proti raku die Krebsbekämpfung

ranžírati (-am) imperf., perf.

1. žel. smistare

2. knjiž.
ranžirati pred kom avanzare (di rango, di prestigio)

razhòd parting; separation; (razkropitev) dispersal, dispersion

pred razhòdom before parting

razkorači|ti se (-m se) sich aufbauen (pred vor)

razločeváti (-újem) | razlóčiti (-im)

A) imperf., perf. distinguere; ekst. riconoscere; vedere:
razločevati kaj s prostim očesom distinguere qcs. a occhio nudo
komaj je razločil cesto pred seboj vedeva a malapena la strada davanti
kaj ločuje človeka od živali? cosa distingue l'uomo dall'animale?

B) razločeváti se (-újem se) | razlóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. distinguersi; differire

razprav|a³ ženski spol (-e …) pravo sodna: die Gerichtsverhandlung, Verhandlung (pred porotnim sodiščem Schwurgerichtsverhandlung)

razsodišč|e srednji spol (-a …) das Schiedsgericht
častno razsodišče das Ehrengericht, das Schieds- und Ehrengericht
častna razsodišča množina die Schiedsgerichtsbarkeit
poravnava pred častnim razsodiščem der Schiedsvergleich

respékt respect moški spol , considération ženski spol , estime ženski spol , déférence ženski spol

brez respekta sans respect, irrespectueux
imeti respekt pred kom avoir du respect pour quelqu'un, témoigner du respect à quelqu'un

reši|ti¹ [é] (-m) reševati

1. retten (vor), pred čim: erretten vor; izpod ruševin, plazu, iz rudnika, vode: bergen
rešiti ven hinausretten, herausretten (aus)
rešiti iz retten aus, herausretten aus
rešiti pred retten vor, pozabo, smrtjo: dem Vergessen/Tod entreißen
(obvarovati) bewahren (vor)

2. (odrešiti) erlösen (von)
reši nas hudega erlöse uns vor dem Bösen

rešpékt (-a) m pog. (spoštovanje) rispetto:
čutiti, imeti rešpekt pred kom avere, provare rispetto per qcn.

ribariti glagol
1. (loviti ribe) ▸ horgászik [s trnkom] ▸ halászik [z mrežo]
2. (iskati; brskati) ▸ fürkész, keresgél, kutakodikPred nekaj meseci, ko se je začel zanimati za staro steklo, je začel ribariti po črnem trgu umetnin. ▸ Néhány hónappal ezelőtt, amikor elkezdte érdekelni a régi üveg, keresgélni kezdett a műkincsek feketepiacán.
Nekaterim je všeč, če ribarijo po spominih izpred dvajsetih let, jaz pa hočem živeti in pisati zdaj, ta trenutek. ▸ Néhányan szívesen fürkésznek a húsz évvel ezelőtti emlékeikben, de én most, ebben a pillanatban akarok élni és írni.
Nič več ni potrebno brskati po spletni lokaciji, ribariti za informacijami in čakati na obnavljanje. ▸ Már nem kell böngészni az online címeket, információk után fürkészni és várni, hogy frissüljön az oldal.

Rimska republika stalna zveza
tudi rimska republika (država) ▸ Római Köztársaság, római köztársaság
Leta 509 pr. n. št. je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. ▸ I. e. 509-ben megalapították a Római Köztársaságot (Repubblica Romana), amely az i. e. 1. évszázadig maradt fenn.
Leta 509 pred našim štetjem je nastala rimska republika. ▸ Időszámításunk előtt 509-ben alakult meg a római köztársaság.

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rja¹ ženski spol (rje …) der Rost; vidna: der Rostansatz
odstranjevanje rje die Entrostung (sredstvo za odstranjevanje rje das Entrostungsmittel)
poškodba/poškodbe zaradi rje der Rostschaden
obdelava proti rji die Rostkur
sredstvo proti rji der Rostlöser
odporen proti rji rostbeständig
ki odstranjuje rjo rostlösend
odstraniti/odstranjevati rjo entrosten
sredstvo za zaščito pred rjo das Rostschutzmittel, der Rostschutz

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

rôjstvo naissance ženski spol ; (Kristusovo) la Nativité

pred (po) Kristusovim rojstvom (rojstvu) avant (après) Jésus-Christ
pri rojstvu à la naissance, en naissant
od njegovega, njenega rojstva naprej dès sa naissance
Francoz po rojstvu Français de naissance (ali d'origine), de nationalité française
kontrola (omejevanje) rojstev contrôle moški spol (limitation ženski spol) des naissances
število rojstev (rodnost) nombre moški spol des naissances, natalité ženski spol