Franja

literary [lítərəri] pridevnik (literarily prislov)
književen, knjižen, slovstven; izobražen, učen

literary history literarna zgodovina
literary language knjižni jezik
literary man književnik, literarno izobražen človek
literary property avtorska pravica
zaničevalno literary style kosesčina

locus [lóukəs] samostalnik
mesto, kraj, prostor

locus classicus avtoritativen odlomek v knjigi
locus sigili mesto pečata
pravno locus standi pravica do zaslišanja

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

lovišč|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Fanggebiet; lovstvo das Jagdrevier, der Jagdbezirk; (gojitveno Hegerevier, Zuchtrevier); za ribolov: das Fischwasser, der Fischgrund, der Fanggrund
kataster lovišč der Jagdkataster
zakupnik lovišča der Jagdpächter
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
figurativno večna lovišča die ewigen Jagdgründe

lóvski de chasse, de chasseur

lovski bombnik chasseur-bombardier moški spol
lovski čuvaj gardechasse moški spol
lovski izraz terme moški spol de chasse, (ali de vénerie)
lovski jezik langage moški spol (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
lovska koča pavillon moški spol de chasse
lovska latinščina histoires ženski spol množine (ali gasconnades ženski spol množine) de chasseurs
lovsko letalo avion moški spol de chasse
lovski list permis moški spol de chasse
lovski nož couteau moški spol de chasse
lovska obleka costume moški spol (ali habit moški spol) de chasse
lovski pes chien moški spol de chasse
lovski plen gibier abattu, (tableau moški spol de chasse) ženski spol
lovska pravica droit moški spol de chasse(r)
lovski prestopek délit moški spol de chasse
lovska puška fusil moški spol de chasse
lovski revir terrain moški spol de chasse ženski spol, chasse gardée
lovski rog cor moški spol de chasse
lovska torba gibecière ženski spol, carnassière ženski spol, carniex moški spol

lóvski de caza; de cazador

lovski bombnik bombardero m de caza
lovski čas época f de caza
lovski čevlji botas f pl de caza
lovski čuvaj guardabosque m; montero m
lovski izraz término m cinegético
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
lovska koča pabellón m de caza
lovsko letalo avión m de caza
lovski list licencia f de caza
lovski naboj cartucho m de caza
lovski nož cuchillo m de monte
lovska obleka traje m de caza(dor)
lovski pes perro m de caza
lovski plen caza f; piezas f pl cobradas
lovsko področje distrito m de caza
lovski pogon batida f
lovska pravica derecho m de caza
lovski prestopek delito m de caza
lovska puška escopeta f de caza; rifle m
lovski revir cazadero m; coto m de caza
lovski rog trompa f de caza
lovski šport deporte m de la caza
lovsko tihožítje (slika) caza f (muerta)
lovski torba morral m

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

meščánski citadin, urbain; bourgeois; civil, civique

meščanska družina (hiša) famille ženski spol (maison ženski spol) bourgeoise
meščanska pravica droit moški spol civil (ali de cité)
meščanska vojna guerre ženski spol civile (ali intestine)
(po) meščansko oblečen vêtu (ali habillé) en citadin

metallum -ī, n (izpos. gr. μέταλλον)

1. kovina (zlato, srebro idr.), ruda, rudnina: O., Plin., Sen. tr. idr., aeris, auri V., libertas potior metallis H. kot srebro in zlato; metaf. o raznih rudninah npr. o marmorju: Stat.; o žveplu: Ap.; o soli: Prud.; pren. kovina, jedro, vsebina, zrno: saecula meliore metallo Cl.

2. meton. rudno nahajališče, rudnik: Varr., T., Iust., Temesēs metalla O., pecunia, quae ex metallis redibat N. = reditūs metallorum L., ius metallorum Suet. pravica, na svojem zemljišču odpreti rudnik, m. silicum (kamnolom), argentarium, aurarium, ferrarium Plin., metalla instituere L. začeti kopati, odpreti, exercere metallum Macedonicum L., metalla vetera intermissa recoluit L. je dal zopet odpreti, damnare in metallum Plin. iun. ali in opus metalli Icti. ali condemnare ad metalla Suet. obsoditi na težko delo v rudnikih.

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

močnejš|i¹ (-a, -e) stärker, überlegen
močnejši spol das starke Geschlecht
močnejše postave vollschlank
pravo močnejša pravica das stärkere Recht
biti močnejši stärker sein, figurativno die Oberhand haben, überlegen sein, am längeren Hebel sitzen

močnejš|i² moški spol (-ega …) der Stärkere (ein -r)
figurativno pravica močnejšega das Recht des Stärkeren, das Faustrecht

moderāmen -inis, n (moderārī)

1. ravnalo, sredstvo za umerjanje (blažitev, nadzor), „umerjalo“: verum serenitas nostra certum moderamen invenit Cod. Th.

2. pesn.
a) krmilo: navis O.
b) vodenje, krmarjenje, upravljanje, ravnanje, uravnavanje, vodstvo, vladanje, vlada(rstvo): ingenium est, quod eget moderamine nostro O.; s subjektnim gen.: aurigae Ambr.; z objektnim gen.: ius et moderamen equorum O. pravica voditi konje, rerum moderamen capere O. vladarstvo prevzeti.

nadomestilo škode [ó] srednji spol pravo der Schadenersatz, Schadensersatz
pravica do nadomestila škode der Schaden(s)ersatzanspruch
zavezan k nadomestilu škode schaden(s)ersatzpflichtig

nadomestit|ev ženski spol (-ve …) die Ersetzung; die Substitution (glasu Lautsubstitution)
pravica nadomestitve die Ersetzungsbefugnis

nadzorovanj|e srednji spol (-a …) die Beaufsichtigung, die Überwachung
nadzorovanje prometa die Verkehrskontrolle
nadzorovanje telefona die Telefonüberwachung
nadzorovanje meje die Grenzüberwachung
pravica nadzorovanja das Kontrollrecht

nadzorstven|i (-a, -o) Kontroll- (pravica die Kontrollbefugnis)

nakup samostalnik
1. (dejanje) ▸ vásárlás, vételZa nakupe plaščev in zimskih jaken pa je marsikdo počakal na razprodaje. ▸ A kabátok és télikabátok megvásárlásával pedig sokan megvárták a leárazásokat.
Povezane iztočnice: spletni nakup

2. (kupljeno blago) ▸ szerzemény, bevásárlás
Ko so spravili večji nakup v prtljažnik avtomobila, so stopili s parkirišča še na kakšno kavico. ▸ Miután a nagybevásárlás szerzeményeit a csomagtartóba tették, a parkolóból kiugrottak még egy kávéra.
Nekateri ljudje so začeli razkazovati svoje božične nakupe. ▸ Néhányan elkezdték mutogatni a karácsonyi szerzeményeiket.