Franja

randvoll do vrha/roba poln

rȁnjav -a -o
1. poln ran, ves v ranah: -a usta; -a noga
2. ranljiv: -a strana

rapid [rǽpid]

1. pridevnik (rapidly prislov)
hiter, brz; (o vodi) deroč; strm, prepaden, poln propadov
figurativno nagel, nenaden

rapid fire vojska brzo streljanje
a rapid river deroča reka

2. samostalnik
(tudi množina) brzice

to shoot the rapids spustiti se s čolnom po rečnih brzicah

ras, e [ra, raz] adjectif gladko obrit; do golega ostrižen; kratkolas; gladkodlak (pes); do vrha poln (mera); raven

au ras de v isti višini, na istem nivoju z
à, au ras de terre tik pri tleh, v isti višini z zemeljsko površino
en rase campagne na odprtem zemljišču
(marine) bâtiment masculin ras ladja brez jamborjev
cheveux masculin pluriel (coupés) ras do kože ostriženi lasje
table féminin rase nepopisan list, prazna glava, popolno neznanje
faire table rase napraviti čisto mizo, pospraviti, pomesti (de quelque chose s čim), odpraviti
mesurer ras razano meriti
verser à ras bords do robov naliti

rattish [rǽtiš] pridevnik
podganji, poln podgan

ratty [rǽti] pridevnik
podoben podgani; okužen s podganami, poln podgan
sleng razburjen, vznemirjen, razdražljiv, hud, jezen, srdit (about zaradi)
beden, v žalostnem stanju

reedy [rí:di] pridevnik (reedily prislov)
trstnat, porasel s trstjem, poln trstja
poetično narejen iz trsta
figurativno visok, vitek, mršav; slaboten (kot trst); (o travi) trd, grob; (o glasu) piskav, hripav, šibek in tanek

reedy bed postelja, ležišče iz trstja

reefy [rí:fi] pridevnik
(ki je) poln čeri

reeky [rí:ki] pridevnik
kadeč se, zadimljen, izparevajoč; poln smrdljive pare, smrdljiv, zaudarjajoč; počrnel od dima

relenting [riléntiŋ] pridevnik
pomilovalen, usmiljen, poln usmiljenja; popustljiv

reliant [riláiənt] pridevnik
zaupajoč (on v)
zanašajoč se (na), računajoč (na); zaupljiv, lahkoveren; poln zaupanja vase, samostojen

religiōsus 3, adv. -ē (religiō)

1. poln (verskih) pomislekov, dvomeč glede česa zaradi vere (z verskega vidika), versko vesten (natančen), versko boječ: civitas L., agricolae Col.; poseb.: dies Luc. ap. Non., Ci. ep., L., Gell., Suet. nesrečen, zlosrečen, zlokoben, slabega pomena (kakor dies Alliensis, dies atri idr.); religiosum est z inf. v verskem oziru pomisleka vredno (potrebno) biti, versko nevarno biti: religiosum erat campi fructum consumere L.

2. vesten, brižen, skrben, natančen: religiosus in testimoniis Ci., religiosus testis, iudex Ci., religiose testimonium dice Ci., religiose promittere N., Cato religiosus interpres foederum Ci., religiosa provinciae sortitio Ci., religiosius rem rusticam colere Ci.

3. bogaboječ, pobožen, veren, bogoslužen: qui omnia, quae ad cultum deorum pertinerent, diligenter retractarent et tamquam relegerent, sunt dicti religiosi ex relegendo Ci., religiose deos colere L., religiosius natalem celebrare Plin. iun., religiosissime templum colere Ci., si magis religiosa fuerit Pl., maiores nostri religiosissimi mortales S., religiosa iura Ci., dei religiosus … cultus Lact., res religiosae Gell. vera; religiosum est z inf.: Plin.

4. svet, častivreden, vreden spoštovanja, častitljiv, spoštovan, cenjen: templum, signum, altaria Ci., limina deorum V., vestes Suet., volumina Plin., Ceres religiosissima Ci., religiosissimum fanum Ci., publicus aut religiosus locus Ci.

5. (v negativnem pomenu) praznoveren, vraževeren, babjeverski, pobožnjaški, pobožnjakarski: Ca. ap. Fest., religiosum (esse) est nefas Poeta ap. Gell., stultae et miserae omnes sumus religiosae Ter.

re-pleō -ēre -ēvī -ētum (re in plēre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) (na)polniti (napolnjevati): V., Pr., domus exhaustas replere Ci.; med.: haustum cratera repleri vident O. da se zopet polni; occ.
a) dopolniti (dopolnjevati), popolniti (popolnjevati), izpolniti (izpolnjevati): sumpta Ci., exercitum L., quod voci deerat, plangore replebam O. sem nadomeščal.
b) (na)polniti (napolnjevati) = (o)krepčati (okrepčevati), (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): vires Stat., animos oculosque alicuius Vell., patriam laetitia Vell. navda(ja)ti z veseljem.

2. polniti, napolniti (napolnjevati): corpora carne O. nasititi, exercitum frumento C. obilno oskrbeti, litora voce O., gemunt repleti (z mrtvimi trupli) amnes V., replere sinum floribus O., tectum gemitu V., fama domos et moenia replet V. se širi po … ; pren.: repleri scientiā iuris Ci.; od tod adj. pt. pf. replētus 3 poln, napolnjen: templa Ci., eruditione Suet., vitā Lucan. sit (zasičen) življenja; z gen.: repletae semitae puerorum et mulierum L.; occ.
a) napolniti = narediti žensko nosečo (nosno, bremenato), narediti ženski otroka: Pall., virginem a deo repletam Iust.
b) okužiti: eādem vi morbi repletos secum trahere L.

Opomba: Sinkop. obl. pf.: replesti Stat., replestis L., replerat Lucr., replerant Stat., replesset Cu., Aur., replessent L.

rēsīnōsus 3 (rēsīna) poln smole, smolnat, bogat s smolo, smolovit: medicamina adicito, quae sunt aut liquida [a]ut resinosa Col., alterum (sc. genus) pingue et resinosum Plin., odore iucundus, tactu resinosus Plin., lentor resinosus Plin., probatum maxime e Bruttia (sc. pice); est enim pinguissima et resinosissima Plin., spissarum utilissima medicinae Bruttia, quoniam pinguissima et resinosissima utrasque praebet utilitates Plin., si fricetur, resinosa est Plin., cum probetur maxime purum, odoratum, molle, viride, resinosum Plin., comae tritae sanguineo suco manant; odor est resinosus Plin., semen in caliculis pusillum, nigrum, resinosum Plin.

respectful [rispéktful] prislov (respectfully prislov)
spoštljiv (to do)
poln spoštovanja; vljuden, dostojen, spodoben

to be respectful of spoštovati, ceniti

responsible [rispɔ́nsibl] prislov (responsibly prislov)
odgovoren, poln odgovornosti; zanesljiv, zaupanja vreden; prišteven (for za)
trgovina ki more plačati, solventen, soliden

responsible government vlada, ki se mora zagovarjati (pred parlamentom)
a responsible position odgovoren položaj
to be responsible for biti odgovoren za, jamčiti, nositi odgovornost za, odgovarjati za
to make oneself responsible for prevzeti (nase) odgovornost za

responsive [rispɔ́nsiv] prislov (responsively prislov)
odgovarjajoč
figurativno dovzeten, občutljiv za, dostopen za, ki reagira na, poln razumevanja (to za)
cerkev ki se tiče responzorija, odpevanja
arhaično ustrezen

révérenciel, le [reverɑ̃sjɛl] adjectif spoštljiv, poln spoštovanja

crainte féminin révérencielle čustvo boječe ubogljivosti, spoštljiv strah

révérencieux, euse [-sjö, z] adjectif spoštljiv; pretirano vljuden; figuré poln spoštovanja

elle est peu révérencieux euse envers ses parents malo je spoštljiva do svojih staršev

reverent [révərənt] pridevnik (reverently prislov)
poln spoštovanja; spoštovan