Franja

Zadetki iskanja

  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sēmi-later -eris, m (sēmi in later) polovična opeka, polopeka, mala opeka, polovičar: quae cum struuntur, una parte lateribus ordines, altera semilateres ponuntur VITR.
  • serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

    1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

    2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

    3.
    a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
    b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.
  • serrula -ae, f (demin. serra) pilica, žagica: PRISC., recordatus est se nuper in auctione quadam vidisse in rebus minutis aduncam ex omni parte dentatam et tortuosam venire serrulam CI., perquiritur a coactoribus, invenitur ea serrula ad Stratonem pervenisse CI., at is et ex serrula insimulatus et a puero conscio est indicatus CI., altero modo metunt, ut in Piceno, ubi ligneum habent incuruum bacillum, in quo sit extremo serrula ferrea VARR., tum frons ossis, quam serrula exasperavit, laevanda est, supraque inducenda cutis CELS., quattuor digitos ab radicibus trunci relinquito et, si fieri poterit, iuxta aliquem nodum serrula desecato COL., manubriata PALL.
  • sestáven (-vna -o) adj. componente, compositivo, costitutivo, integrante:
    sestavni del parte integrante, elemento costitutivo, componente; lingv. costituente
  • sestáven componente; integrante; constitutivo

    sestavni del componente m/f; parte f integrante
  • sestavína componente m/f ; (osnovna) elemento m

    bistvena sestavina parte f esencial (ali integrante ali constitutiva)
  • sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

    1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

    2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

    3. ena šestin(k)a funta: O.

    4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

    5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

    6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

    7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • sīgni-fer -fera -ferum (sīgnum in ferre)

    1. znamenja (podobe, figure) noseč = znamenja (podobe, figure) imajoč = z znamenji (s podobami, s figurami) okrašen ali poslikan, oznamenovan: crater Val. Fl., puppis Lucan.; toda manus signifera Amm. znamenja dajajoča.

    2. nebesna znamenja (ozvezdja) noseč = nebesna znamenja (ozvezdja) imajoč = zvezdnat, ozvezden: caelum Lucan., aether Lucr., orbis Ci., Lucr., Sen. ph. ali polus Lucan., Amm. ali circulus Ap.; tudi samo sīgnifer -ferī, m: Vitr., Sen. ph., Plin., Cl. živalski krog, zverokrog, zodiak.

    3. kot voj. t.t. subst. sīgnifer -ferī, m zastavonosec, zastavonoša, praporščak: O., Stat., cum signifer primi hastati signum non posset movere loco Ci., signiferoque interfecto, signo amisso C., proximum signiferum … secum in hostem rapit „infer, miles“, clamitans, „signum“ L.; pren.: qui nostrae causae duces et quasi signiferi fuissent Ci.; metaf. voditelj, vodja, vodnik, vladnik: centurionum, praeclarorum hominum ac primorum signiferumque, maluisti dici Luc. fr., calamitosorum Ci., princeps, auctor, signifer iuventutis Ci., te signifero ac principe Ci. ep., ad extremum paene signifer Pisonianae coniurationis extitit Suet., seditionibus pantomimorum e parte proscaeni superiore signifer simul ac spectator aderat (sc. Nero) Suet.
  • sīgnificātiō -ōnis, f (sīgnificāre)

    1. dajanje znamenj(a), naznanjanje, naznanilo, naznačba, oznanilo, označba, namig, namigovanje, znamenje, znak, sled: Plin. idr., nutus et significatio Ci., ignibus significatione facta ex proximis castellis C., significatione per castella fumo factā C., universam rem … non demonstratione, sed significatione declarans Ci.; z ACI: significatio fit non adesse constantiam Ci. kaže se, multasque nec dubias significationes saepe iecit, ne reliquis quidem se parsurum senatoribus Suet.; s subjektnim gen.: una significatione litterarum cives Romanos necandos … denotavit Ci. z enim pis(me)nim odlokom, ex significatione Gallorum C. iz gibanja, iz vedenja (obnašanja); z objektnim gen.: Gell. idr., deorum virtutis Ci., timoris Ci. karanje, valetudinis significationes Ci., significationes rerum futurarum Ci., clamore victoriae fit significatio C., ne qua adventūs eius significatio fiat C.

    2. occ.
    a) izjavljanje, izjava, izrek: nullam in partem ab exercitu fit significatio C.; poseb. znamenje pritrditve (pritrdila, strinjanja), znamenje odobravanja, izražanje pohvale, pritrjevanje, strinjanje, odobravanje, pohvala, dobroklic: s. omnium Ci., populares populi iudiciis atque omni significatione florebant Ci., id militibus fuit pergratum, ut ex ipsa significatione cognosci potuit C., contionum significationes corruptae Ci. podkupljene izjave, significationibus acclamationibusque multitudinis L.
    b) znamenje (predznamenje, napoved) vremena: est et aquarum significatio: … caeli quidem murmur non dubiam significationem habet Plin.
    c) kot ret. t.t. (= gr. ἔμφασις) krepko, poudarno označevanje (naznačevanje, nakazovanje), krepkost, poudarjanje, poudarek: significatio saepe erit maior quam oratio Ci., significatio est, quae plus in suspicione relinquit Corn., desiderat illam plus quam dixeris significationem, id est ἔμφασιν Q.
    d) kot gram. t.t. pomen kake besede ali izraza, smisel: rogant, ex qua parte oporteat simile esse verbum, voce an significatione Varr., significatio scripti Ci., verborum significationem nosse Q., verbum … dubiae significationis Sen. ph., verba priscae significationis Plin., verborum propriae significationes Gell.
    e) izrek, stavek: duas significationes habet proposito vestra Sen. ph.
    f) zvok: significatio vocis incerta Vitr.
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • siliquor -ārī (siliqua 1.) stročiti se, delati stroke: siliquantur vero omnia diversis diebus et ab ima primum parte, paulatim flore subeunte Plin., in faba leguminibusque alternis lateribus siliquantur Plin.
  • sīmus 3 (tuj. σιμός)

    1. (navzgor) zavihan, privihan, plosk, top (večinoma o nosu): puer simā nare Mart., simis naribus Sen. ph. fr., rostrum (sc. delphini) Plin., sculptura Vitr. ploska rezbarija, ab ea parte, qua sima est (naspr. qua gibba est) Cels.

    2. ploskonos, toponos: Nerei simum pecus (= delfini, pliskavke) L. Andr., capellae V. Od tod Sīmus -ī, m Sím(us) = Ploskonosec, Toponosec
    a) rimski priimek: hinc cognomina Simorum Plin.
    b) grški nom. propr. (Σῖμος) Símos α) grški slikar: Plin. β) zdravnik: Plin. (v novejših izdajah obl. Simos).
  • sinister -tra -trum, adv. (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *sonistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

    1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
    a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
    b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
    c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

    2. metaf.
    a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
    b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

    3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
    a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
    b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.
  • skoz(i) por; a través de

    skozi vso Španijo a través de España, por toda España
    skozi vse leto (durante) todo el año
    skoz in skoz de parte a parte, de un extremo a otro, fam de cabo a rabo
    skoz in skoz premočen fam calado hasta los huesos
    poštenjak skoz in skoz un perfecto caballero
    politik skoz in skoz un político de cuerpo entero
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • sociō -āre -āvī -ātum (socius)

    1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

    2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.
  • sōldo m

    1. sold:
    essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

    2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
    roba da pochi soldi ničvredna roba
    non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
    non valere un soldo ne veljati prebite pare

    3.
    soldi pl. denar; penezi:
    avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
    avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
    fare i soldi obogateti
    mettere da parte i soldi varčevati

    4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
    essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran