Franja

escena ženski spol (gledališki) oder, scena, prizor; gledališka umetnost, gledališče

escena de campo pokrajinska slika
una escena desgarradora pretresljiv prizor
escena primera prvi nastop (na odru)
poner en escena uprizoriti
aparecer en la escena javno nastopiti
golpe de escena silovit učinek
llamar a la escena (gled) klicati na oder
desaparecer de escena (pop) umreti

espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči

essai [ɛsɛ] masculin poskus, poskušnja; preskus; preiskava; trud (de za); esej

à titre d'essai za poskušnjo, poskusno
essai d'arbitrage poskus poravnave
essai de charge poskus obremenitve
essai à l'improviste, sur éprouvettes naključni poskus
essai d'établir un record poskus postavitve rekorda
essai des matériaux preskus materiala
essai nucléaire jedrski poskus
essai sur route (automobilisme) poskusna vožnja
essai des vins pokušnja vin
balle féminin d'essai poskusni strel
ballon masculin d'essai poskusni balon
coup masculin d'essai prvi poskus, začetek
course féminin d'essai poskusna vožnja
station féminin, temps masculin d'essai poskusna postaja, doba
tube masculin à essai reagenčno steklo
vol masculin d'essai poskusni polet
faire un essai napraviti poskus (de z)
faire ses premiers essais napraviti svoje prve korake
lancer un ballon d'essai spustiti poskusni balon (tudi figuré)
se livrer à des essais delati poskuse
mettre à l'essai dati na preskušnjo
prendre un employé à l'essai vzeti uslužbenca na poskušnjo (brezobvezno)

estrena ženski spol darilo (za rojstni dan), vezilo

hacer la estrena zaslužiti prvi denar; nekaj prvič napraviti

estrenar prvikrat uporabiti; prvič na odru uprizoriti

estrenar un traje prvič obleči obleko
estrenar un piso kot prvi se naseliti v stanovanju
este teatro estrena mucho to gledališče uprizarja mnogo krstnih predstav
sin estrenar nov, še nenošen
estrenarse nastopiti službo; prvič nastopiti na odru

étrenne [etrɛn] féminin (večinoma pluriel) (novoletno) darilo; prva (upo)raba

avoir l'étrenne de quelque chose kot prvi uporabiti
donner quelque chose pour étrenne podariti kaj za novo leto
les facteurs, les boueux sont venus chercher leurs étrennes poštarji, smetarji so prišli po novoletno nagradico

excelencia ženski spol izvrstnost, popolnost, odličnost

por excelencia posebno, v prvi vrsti, zlasti; v pravem pomenu besede
Excelencia ekscelenca, blagorodje

excellence [ɛksɛlɑ̃s] féminin izvrstnost, odličnost (des vins vin)

Excellence ekscelenca, familier minister
Son Excellence l'ambassadeur njegova ekscelenca (vele)poslanik
par excellence v najvišji meri, posebno, zlasti, v prvi vrsti; v pravem, najboljšem pomenu
prix masculin d'excellence prva nagrada (na koncu leta) najboljšemu (odličnjaku) v razredu

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

faks samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (naprava) ▸ faxLani smo dobili prostore v občinski stavbi, kjer imamo telefon, faks, računalnik. ▸ Tavaly az önkormányzati épületben kaptunk helyiségeket, ahol van telefon, fax, számítógép.
Po faksu jim pošljem fotografijo. ▸ Faxon elküldöm nekik a fotót.
Povezane iztočnice: faks modem

2. (sporočilo) ▸ faxLahko nam pošljete faks, nam pišete ali pa pošljete elektronsko pošto. ▸ Küldhet faxot és levelet, de küldhet e-mailt is.

3. neformalno (fakulteta) ▸ egyetem, suli, fősuliV prvem letniku faksa je najel majhno študentsko sobico v Ljubljani in iskal cimra. ▸ Mikor elsőéves volt, egy apró szobát vett ki Ljubljanában, ahova lakótársat keresett.Veliko sem delal, malo hodil na faks. ▸ Sokat dolgoztam, keveset jártam be az egyetemre.
Lahko bi končal faks, ampak me je življenje zaneslo drugam. ▸ Befejezhettem volna az egyetemet, de az élet máshova sodort.

fantovščina samostalnik
1. (predporočna zabava) ▸ legénybúcsúFantje in dekleta so teden dni pred poroko skupaj praznovali fantovščino in dekliščino. ▸ Egy héttel az esküvő előtt a fiúk és a lányok közösen ünnepelték meg a legény- és a leánybúcsút.
2. (druščina fantov) ▸ legényegylet, nőtlen férfiak társaságaPrvi pogoj za sprejetje v fantovščino je starost 18 let, v kateri lahko ostane vse do poroke! ▸ A legényegyletbe való belépés első feltétele a 18. életév betöltése, és az egyletnek addig maradhat a tagja, amíg meg nem házasodik!

farmacija samostalnik
1. (veda) ▸ gyógyszerészet, gyógyszerésztudomány
2. (gospodarska panoga; podjetja) ▸ gyógyszeripar
Med sektorji, ki prednjačijo pri rasti dobička, so finančni sektor, farmacija in javne storitve. ▸ A profitnövekedésben élenjáró ágazatok között szerepel a pénzügyi szektor, a gyógyszeripar és a közszolgáltatások.
Farmacija precej pritiska na zdravnike, da bi se uporabljali njihovi preparati. ▸ A gyógyszeripar elég nagy nyomást gyakorol az orvosokra, hogy az ő készítményeiket használják.
Povezane iztočnice: velika farmacija

3. (izobraževalni program) ▸ gyógyszerészeti szak, gyógyszerészeti karPo končani gimnaziji se je vpisala na farmacijo. ▸ A gimnázium befejezése után a gyógyszerészeti karra iratkozott be.
Skupaj sva obiskovala prvi letnik farmacije. ▸ Együtt jártunk a gyógyszerészeti kar első évfolyamába.

4. (farmacevtska sredstva) ▸ gyógyszer
Ko je z želodcem zelo hudo, nam seveda priskoči na pomoč farmacija. ▸ Persze, amikor a gyomrunk nagyon felfordul, a gyógyszerek a segítségünkre vannak.

fauteuil [fotœj] masculin naslanjač, fotelj; figuré predsedovanje; sedež v francoski akademiji

occuper le fauteuil predsedovati seji, skupščini
(familier) arriver comme dans un fauteuil (sport) brez truda (pri tekmovanju) priti prvi na cilj

fila f

1. vrsta:
mettere in fila postaviti v vrsto
fila di palchi vrsta lož
far la fila stati v vrsti
in fila indiana drug za drugim, v gosjem redu
disertare le file dezertirati, pren. koga zapustiti, izdati
serrare le file voj. strniti vrste
essere in prima fila pren. biti v prvi bojni vrsti

2. niz, zaporedje:
subire una fila di malanni pretrpeti vrsto nezgod
di fila nepretrgoma
tre giorni di fila tri dni zapored
fuoco di fila voj. baražni ogenj; pren. navzkrižni ogenj (vprašanj, pripomb ipd.)

fílmski film

fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
fílmski arhiv film archives pl
fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
fílmski cenzor film censor
fílmska cenzura film censorship
fílmska diva film star
fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
fílmska enodejanka (film) short
fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
fílmski junak film (ZDA movie) hero
fílmska industrija film industry, the films
fílmski idol film (ZDA movie) idol
fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
fílmska knjižnica film library
fílmska komedija film comedy
fílmska kariera film career; ZDA movie career
fílmski komik screen comic (ali comedian)
fílmska komičarka screen comedienne
fílmska kopija print; copy
fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
fílmski ljubitelj film fan
fílmski magazin (revija) film magazine
fílmski magnat film magnate, movie mogul
fílmski manuskript film script
fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
fílmski naslov film title
fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
fílmska oprema motion-picture equipment
fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
fílmski prizor, scena shot
fílmska predstava cinema show, film show
fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
fílmsko snemanje shooting (of a film)
vodja fílmskega snemanja acting director
fílmski scenarist scenario writer, scenarist
fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
fílmski statist film extra, extra
fílmski tednik newsreel
fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
fílmski trak filmstrip, reel
fílmski šlager hit, smash hit
fílmska srhljivka ipd. thriller
fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
fílmski žurnal newsreel

fiuto m

1. vohanje; njuhanje:
tabacco da fiuto njuhanec
al primo fiuto takoj

2. voh:
il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh

3. pren. nos, občutek:
ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled

fleur [flœr] féminin cvet, cvetlica; pluriel cvetje; plesen (na vinu), oprh (na sadju); figuré razcvet, izbranost, familier devištvo

fleur de farine cvetna najfinejša moka
fleur de la jeunesse cvet mladosti, mladine
fleur de soufre žvepleni cvet
la petite fleur bleue sentimentalnost
il est très fleur bleue on je zelo sentimentalen
fleur des pois (familier) eleganten mož
fleurs pluriel blanches (médecine) beli tok
à la fleur de l'âge v najlepših letih
(familier) comme une fleur z lahkoto, brez težav
il est arrivé le premier, comme une fleur z lahkoto je prišel prvi
à fleur de terre v isti višini z zemljo, na površini
il a les yeux à fleur de tête (on) ima skoraj izbuljene oči
être en fleur biti v cvetju, cveteti
couvrir quelqu'un de fleurs, jeter des fleurs à quelqu'un (figuré) obsuti koga s pohvalami, s komplimenti
faire une fleur à quelqu'un komu napraviti koristno uslugo, ne da bi zanjo zahtevali protiuslugo

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

folio moški spol list; folio (format)

folio español kvartni format
folio francés oktavni format
folio imperial veliki format
al primer folio na prvi pogled
verdades a folio (fig) kot pest debele resnice

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan