Franja

Zadetki iskanja

  • butter2 [bʌ́tə] prehodni glagol
    namazati, zabeliti z maslom
    figurativno dobrikati, prilizovati se, laskati

    fair (ali fine, kind) words butter no parsnips z lepimi besedami se ne da popraviti, od lepih besed se ne da živeti
    to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj človeku koristi
    pogovorno to butter up laskati, dobrikati se
  • by1 [bai] predlog
    blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

    by the advice of po nasvetu koga
    by all means vsekakor
    by air z letalom
    by appearance po videzu
    by s.o.'s bedside ob postelji koga
    by birth po rodu
    by blood po izvoru, po rodu
    by boat z ladjo
    by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
    by chance po naključju, slučajno
    by day podnevi
    by the day na dan (natanko)
    day by day dan za dnevom
    by degrees postopoma
    by my desire po moji želji
    by dint of zaradi, s pomočjo
    by the dozen na ducate
    by experience po izkušnji
    by far veliko bolj
    by force nasilno
    by George! pri moji veri!
    by heart na pamet
    by the hour na uro
    by hundreds na stotine
    by itself samo zase
    by Jove! pri moji veri!
    by law po zakonu
    by leaps and bounds skokoma, hitro
    by letter pismeno, s pismom
    ameriško by mail po pošti
    I have no money by me nimam s seboj denarja
    by no means nikakor ne
    by means of s pomočjo, s
    by mistake pomotoma
    by name po imenu
    by nature po naravi
    by next month do prihodnjega meseca
    by now sedaj, že, medtem
    one by one drug za drugim, posamezno
    by o.s. sam zase, sam od sebe
    by order po naročilu
    by post po pošti
    by profession po poklicu
    by rail z železnico
    by reason of zaradi
    by right po pravici
    by sea po morju, z ladjo
    side by side drug poleg drugega
    by stealth kradoma, skrivaj
    by this time medtem; že; ob tem času
    by trade po poklicu
    to travel by London potovati prek Londona
    by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
    two by two, by twos po dva
    by my watch po moji uri
    by the way mimogrede, približno
    by word of mouth ustno
    by way of trial za poskus
    by a year younger leto mlajši
    two meters by six dvakrat šest metrov površine
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • cabal popoln; popolnoma; polnoštevilen, -lno; dovršen

    hombre (a carta) cabal poštenjak
    ¡cabal! tako je! točno! pravilno!
    cabal m dovršenost, popolnost
    por sus cabales kot se spodobi
    no estar en sus cabales ne biti čisto pri pravi (pameti)
  • caballo moški spol konj, žrebec; koza (stojalo) za žaganje ipd.; konj (pri šahu); kraljica (pri kartah); morski konjič; ponosna, ošabna oseba; vladohlepna ženska

    caballo alazán rjavec (konj)
    caballo árabe arabski konj
    caballo de batalla bojni konj; konjiček, močna stran, moč; jedro prepira
    caballo de brida ujahan konj
    caballo capón konj skopljenec
    caballo de carga tovorni konj
    caballo de carreras dirkalni konj
    caballo de columpio gugalni konj
    caballo corredor dirkalni konj
    caballo del diablo kačji pastir (žuželka)
    caballo de madera leseni konj, telovadna koza
    caballo marino morski konjič; povodni konj
    caballo negro vranec
    caballo padre (plemenski) žrebec
    caballo de (pura) sangre, caballo de raza čistokrven konj
    caballo de varas vprežni konj
    uña de caballo (rast) navadni lapuh
    (fuerza de) caballo konjska sila
    a caballo jež, jahaje, na konju
    soldado de a caballo vojak konjenik
    a mata caballo kot puščica hitro; nenadoma, silovito
    huir a uña de caballo v diru ubežati; z velikim naporom se izvleči iz stiske
    ir (montar) a caballo jahati, jezditi
    ir en el caballo de San Fernando (San Francisco) pešačiti
    subir a caballo konja zajahati
    a caballo regalado, no hay que mirarle el diente podarjenemu konju ne glej na zobe!
    caballos de Frisia (voj) španski jezdeci
  • cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

    cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
    estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
    hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
    no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
    en cabellos gologlav
    estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
    traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
    los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
  • caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

    caber en suerte pripasti (kot delež)
    me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
    todo cabe vse je mogoče
    cabe suponer que domnevati je, da ...
    lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
    si cabe če mogoče
    aun más, si cabe mogoče še več
    ¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
    ¡qué duda cabe! gotovo!
    no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
    ¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
    no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
    no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
    no caber en toda a la casa ves besen biti
    no cabe más to je višek!
    elegante que no cabe más nad vse eleganten
    no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
    no cabe duda nedvomno
    no cabe perdón ne da se oprostiti
    no cabe equivocación pomota je izključena
    los zapatos no me caben čevlji me tišče
    eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
    eso no cabe aquí to ni dovoljeno
    él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
    el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
    todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

    dar cabida dati prostor, pripustiti
    tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
    no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)
  • cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

    cabo de año zadušnica na obletnico smrti
    cabo de brigada komandant brigade
    cabo de cuartel straža v vojašnici
    cabo de división komandant divizije
    cabo de escuadra korporal
    cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
    cabo de guardia vodja straže
    cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
    al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
    al cabo de un año po enem letu
    al cabo de un rato kmalu nato
    al fin y al cabo končno, konec koncev
    hasta el cabo del mundo do konca sveta
    de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
    por ningún cabo nikakor ne
    dar cabo dovršiti; uničiti
    estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
    estar (muy) al cabo pojemati
    llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
    no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
    Cabo del Norte Severni rtič
    Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
    cabos pl pritikline obleke
    cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
    atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli
  • caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

    caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
    caer de lo alto z višine pasti
    caer de ánimo izgubiti pogum
    caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
    caer de cabeza na obraz pasti
    caer en la cuenta zapaziti, spoznati
    caer de culo na zadnjico pasti
    caer desmayado pasti v omedlevico
    caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
    caer enfermo zboleti
    caer de espaldas na hrbet pasti
    caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
    caer de hocico na nos pasti
    caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
    caer mal biti nespreten (neroden)
    caer malo zboleti
    caer de pies na noge pasti; imeti srečo
    caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
    caer en tentación priti v skušnjavo
    caer en tierra na tla pasti
    cayendo y levantando z menjajočo se srečo
    al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
    al caer de la hoja ob nastopu zime
    dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
    estar al caer skoraj se zgoditi
    las 2 están al caer skoraj dve je že ura
    hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
    ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
    ¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
    la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
    el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
    ¡ahora caigo! sedaj razumem!
    caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
    caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
    caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
    caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
    caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
    caerse de suyo biti samoumevno
    caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
    caerse de su peso biti nepobiten, jasen
    caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
    caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
    no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
    ¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
  • calentura ženski spol mrzlica, vročica, vročina; nemir

    tener calentura, estar con calentura imeti vročino
    cortar la calentura vročino pregnati
    no me da frío ni calentura to mi ne gre do živega
    calenturas pl malarija
  • caler

    cale spodobi se
    no cale ni potrebno
  • call2 [kɔl] samostalnik
    klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
    prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
    trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

    at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
    call to arms (ali the colours) vpoklic
    to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
    to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
    to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
    to have a close call za las uiti
    to obey the call of nature iti na stran
    roll call klicanje imen prisotnih
    to give a call poklicati po telefonu
    for the call of na razpolago (koga)
    to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
    within call dosegljiv
    house of call zatočišče; borza dela
    place of call trgovska hiša
    no call to blush ni se ti treba sramovati
  • camisa ženski spol srajca; kačji lev; omet

    camisa de día, camisa de vestir gornja srajca
    camisa dominguera nedeljska srajca
    camisa de fuerza prisilni jopič
    camisa interior spodnja srajca
    camisa de noche, camisa de dormir spalna srajca
    dar hasta la camisa do zadnjega vse dati
    no llegarle a uno la camisa al cuerpo hud strah doživeti
    meterse en camisa de once varas spustiti se v zapleten posel
    en camisa v srajci; brez dote
    en cuerpo de camisa v sami srajci
    en mangas de camisa z zavihanimi rokavi
    ¿estás en tu camisa? si pri pameti?
    camisas negras črnosrajčniki, fašisti
  • campé, e [kɑ̃pe] adjectif utaborjen, taboreč

    bien campé (familier) dobro situiran
    personnage masculin bien campé (théâtre) živo predstavljena vloga
    nous voilà campés! no, sedaj pa imamo!
  • capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

    capa de azúcar sladkorni poliv
    capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
    capa pluvial pluvial, mašna obleka
    capa de yeso sloj krede
    comedia de capa y espada gledališka viteška igra
    con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
    de so capa skrivaj, kradoma
    gente de capa negra premožni ljudje
    gente de capa parda deželani, kmetje
    andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
    dar la capa dati vse do srajce
    no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
    echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
    estarse a la capa prežati na ugodno priliko
    parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
    pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
    poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
    sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
    es de capa y espada je lahko (preprosto)
    tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
    la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije
  • cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

    cara de acelga bled obraz
    cara adelante naprej
    cara de aleluya žareč obraz
    cara atrás nazaj
    cara de cartón, de corcho naguban obraz
    cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
    cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
    cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
    cara de perro jezen, srdit, hud obraz
    cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
    cara de rallo kozáv obraz
    cara al sol proti soncu
    cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
    cara de viernes mršav, žalosten obraz
    cara de vinagre kisel obraz
    cara a cara iz lica v lice, vpričo
    a cara descubierta javno, pred vsem svetom
    con buena cara prijazno, veselo
    de cara nasproti
    de cara al este proti vzhodu
    en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
    cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
    el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
    dar la cara jamčiti za; upirati se
    no dar la cara skriti se, potuhniti se
    dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
    dar en cara a uno komu kaj očitati
    dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
    decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
    echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
    echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
    guardar la cara skriti se
    hacer cara upirati se
    huir la cara bežati pred kom
    lavar la cara a uno prilizovati se komu
    no mirar la cara a uno biti skregan s kom
    poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
    te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
    eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
    saltar a la cara koga nahruliti
    tener cara de corcho nesramen biti
    nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
    volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
    no volver la cara atrás ne obupati
    no me volvió cara niti pogledal me ni
    por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
    cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu
  • caracol moški spol (vrtni) polž; polževa hišica; polžast koder na čelu ali senceh španskih plesalk

    escalera de caracol polžaste stopnice
    en caracol, de caracol polžast
    no se me da un caracol to mi je čisto vseeno
    hacer caracoles sukati se (konj)
    ¡caracoles! = ¡caramba!
  • carecer [-zc-] biti brez, pogrešati, čutiti pomanjkanje

    carecer de fundamento biti neutemeljen
    carecer de medios biti brez sredstev
    no carecer de interés ne biti nezanimiv